Deset tisočev protestiralo v Lizboni proti predlaganim delavskim reformam
Objavljeno: 9. 11. 2025 15:06
V Lizboni se je zbralo na deset tisoče ljudi, ki so protestirali proti predlaganim delavskim reformam portugalskega premierja Luisa Montenegra. Protestniki so nosili plakate z napisi »Ne delavskemu paketu« in zahtevali minimalno mesečno plačo 1.050 evrov do leta 2026. Sindikati trdijo, da bi reforme erodirale pravice delavcev in spodkopavale varnost zaposlitve.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Po vsej Romuniji so se razširili protesti proti vladnim reformam, predvsem proti spremembam pokojninske zakonodaje za sodnike in tožilce. Ti so množično prekinili delo, kar je povzročilo blokado v pravosodnem sistemu. Protesti potekajo tudi v drugih sektorjih, kot so zdravstvo, šolstvo in pristaniški delavci, ki zahtevajo višje plače in pravičnejše pokojnine. Sindikati pozivajo k umiku predlaganih zakonov.
Opozicijski poslanci, vključno s Sonio Gandhi in Mallikarjunom Khargejem, so v indijskem parlamentarnem kompleksu protestirali proti novim zakonikom o delovnih razmerjih. S transparenti in plakati so izražali nezadovoljstvo z novimi pravili, ki naj bi podaljševala delovni čas in olajševala odpuščanja. Zahtevajo umik zakonodaje, ki po njihovem mnenju ogroža pravice delavcev.
V Bukarešti so sindikati organizirali obsežne proteste v Piaţi Victoriei proti varčevalnim ukrepom vlade premierja Ilieja Bolojana. Sindikati so zahtevali višjo minimalno plačo, pokojnine in pravično obdavčitev. Protesti so potekali ravno na dan, ko je premier Bolojan sodeloval na srečanju Nacionalnega Tripartitnega sveta. Sindikati so opozorili, da bodo blokirali prestolnico, če se njihove zahteve ne bodo upoštevale.
V Severni Irski se je ženska pritožila na sodišču zaradi obsodbe zaradi protestiranja v varovalnem območju okoli klinike za splave, sklicujoč se na svobodo govora in veroizpovedi. V Erevanu so protestniki ustavili dela v bližini spominskega kompleksa Tsitsernakaberd zaradi domnevnih kršitev. V Tamil Nadu v Indiji je protest migrantskih delavcev zaradi smrti sodelavca prerasel v nasilje. Na Finskem so se organizacije zbrale, da bi protestirale proti vladnim varčevalnim ukrepom. Na Škotskem so potekali protesti pred hoteli, ki nudijo zatočišče, ki jih je Swinney označil za nesprejemljive.
2. oktobra so v Franciji potekali novi protesti, ki jih je sklicala intersindikalna organizacija, vendar je bila udeležba manjša kot na protestih 18. septembra. Medtem ko je CGT poročala o skoraj 600.000 protestnikih po vsej Franciji, je notranje ministrstvo navedlo številko 195.000. V Besançonu se je zbralo okoli 750 ljudi, kar je precej manj kot 4.500 na prejšnjem protestu.
V Indoneziji potekajo množični protesti zaradi nezadovoljstva z gospodarskimi razmerami, privilegiji politikov in policijskim nasiljem, pri čemer je umrlo že šest ljudi. Protestniki so zažgali parlament, vojska pa je bila nameščena v glavnem mestu. Policija je uporabila solzivec proti protestnikom v bližini univerz. V Mumbaju so oblasti zahtevale, da aktivist Manoj Jarange prekine gladovno stavko zaradi zahtev po kvotah za Marathe. V Berlinu je prišlo do incidenta, kjer je bil irski protestnik poškodovan s strani policije na pro-palestinskem shodu, zaradi česar je Irska izrazila zaskrbljenost. V St. Helensu v Veliki Britaniji so potekali mirni protesti in protiprotesti pred hotelom, ki gosti prosilce za azil.
Dogajanje v Portugalski ima posreden vpliv na Slovenijo, predvsem v smislu primerjave delavskih pravic in ekonomskih politik v Evropi.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.