Bangladeš od Indije ponovno zahteva izročitev nekdanje premierke Hasine, obsojene na smrt

V Severni Karolini so sprejeli zakon v spomin na ukrajinsko begunko, ki je bila umorjena na vlaku. Zakon "Irine" bo prepovedal izpustitev brez varščine za obtožence z več kaznivimi dejanji. V Šri Lanki je v nesreči žičnice umrlo sedem budističnih menihov, šest je bilo ranjenih. V Indiji je v spopadih med policijo in protestniki, ki zahtevajo avtonomijo za regijo Ladak, umrlo pet ljudi, več deset jih je bilo ranjenih. Prav tako v Grčiji, "Prostor vojakov in častnikov proti vojni", poudarja odpor proti imperialističnim vojnim načrtom.

Obisk ameriškega ministra za notranje zadeve Douga Bergama v Grčiji je bil zaznamovan s srečanjem s premierjem Micotakisem, kjer so razpravljali o energetski varnosti in strateškem partnerstvu med državama. KKK je ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi ameriških interesov in morebitnega izkoriščanja otoka Gyaros. Nemški kancler Friedrich Merz pa opozarja na resne varnostne razmere in poziva k okrepljenemu delovanju obveščevalnih služb.

Politično dogajanje v Franciji in Afriki je v preteklih dneh zaznamovalo več ključnih dogodkov. V Franciji je smrt filmske ikone Brigitte Bardot sprožila nove politične delitve med vlado predsednika Emmanuela Macrona in opozicijo. Čeprav je Elizejska palača družini ponudila organizacijo nacionalne žalne slovesnosti v čast njeni umetniški zapuščini, je družina pokojne igralke to zavrnila. Namesto tega se bo prihodnji teden v Saint-Tropezu odvila kletna slovesnost, na katero predsednik Macron ni povabljen. Nasprotno pa bo na pogrebu prisotna voditeljica desničarske Nacionalne skupnosti Marine Le Pen, s katero je Bardotova v zadnjih desetletjih ohranjala tesne vezi. Spor glede načina obeležitve njene smrti odraža globoka ideološka razhajanja v državi, saj nekateri politiki na levici izpostavljajo igralkine pretekle sporne izjave kot razlog proti državnim častem. Istočasno so v Gvineji objavili izide predsedniških volitev, na katerih je po uradnih podatkih s 86,72-odstotno večino zmagal general Mamady Doumbouya. Mednarodni opazovalci in opozicija so volitve označili za parodijo demokracije, saj so bili ključni protikandidati izločeni iz procesa, poročali pa so tudi o ustrahovanju volivcev in sistematičnih goljufijah. Doumbouya, ki je oblast prevzel z vojaškim udarom leta 2021, je s tem legitimiral svojo vladavino, kljub prejšnjim obljubam, da se ne bo potegoval za politično funkcijo. Gvineja ostaja strateško pomembna zaradi nadzora nad četrtino svetovnih zalog boksita, kar državo postavlja v središče gospodarskih interesov Kitajske in Zahoda.