Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ustanovitev ustanovnega izvršnega sveta t. i. mirovnega odbora (Peace Board), ki bo zadolžen za povojno upravljanje in obnovo območja Gaze. V svet so bili imenovani vidni politični predstavniki in Trumpovi tesni sodelavci, med njimi državni sekretar Marco Rubio, predsednikov odposlanec Steve Witkoff ter Trumpov zet Jared Kushner. Najbolj odmevno pa je imenovanje nekdanjega britanskega premierja Tonyja Blaira, ki bo v svetu deloval kot eden od ustanovnih izvršnih članov.
Kronologija dogodkov
-
28. jul. 2025 :
Srečanje Trumpa in Starmerja na Škotskem glede humanitarne krize.
Britanski premier Keir Starmer se je na Trumpovem posestvu na Škotskem sestal z ameriškim predsednikom, da bi razpravljala o prekinitvi ognja v Gazi. Donald Trump je takrat javno izrazil nestrinjanje z izraelskim premierjem Netanjahujem glede vprašanja lakote v regiji, hkrati pa je srečanje zasenčila Trumpova promocija lastnih igrišč za golf.
Odločitev o vključitvi Blaira je v javnosti sprožila ostre kritike, predvsem zaradi njegove zgodovinske vloge pri invaziji na Irak, kar kritiki izpostavljajo kot razlog za njegovo neprimernost pri reševanju konfliktov na Bližnjem vzhodu. Nekateri nasprotniki imenovanja celo trdijo, da bi Blair moral odgovarjati za vojne zločine, namesto da prevzema vodstveno vlogo pri določanju prihodnosti Gaze. Svet naj bi deloval kot ključni organ pri oblikovanju Trumpove vizije za regijo po končanju aktivnih spopadov.
Ustanovitev tega telesa sledi obdobju intenzivnih diplomatskih pogovorov, ki jih je Trump julija 2025 vodil na svojem posestvu na Škotskem. Tam se je s ključnimi evropskimi voditelji, vključno z britanskim premierjem Keirom Starmerjem, spopadal z vprašanji humanitarne krize v Gazi. Čeprav so bili pogovori sprva osredotočeni na takojšnjo prekinitev ognja in reševanje problematike lakote, novoimenovani mirovni svet kaže na premik ameriške politike proti institucionalnemu nadzoru obnove pod vodstvom izbranih zaveznikov.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
