Profesor Armand Goșu, strokovnjak za postsovjetski prostor, je opozoril, da romunska obveščevalna služba SRI trenutno ni sposobna izpolniti naloge, ki jo je napovedal romunski predsednik Nicușor Dan, in sicer boj proti ruskemu vplivu in njegovo izkoreninjenje. Goșu trdi, da SRI uporablja metode manipulacije, značilne za KGB. Opozorila SRI o hibridnem napadu ocenjuje kot operacijo manipulacije.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Novica ima posreden vpliv na Slovenijo, saj se nanaša na varnostno situacijo v vzhodni Evropi in potencialni ruski vpliv, kar lahko vpliva na širšo evropsko varnostno arhitekturo.
Poljske oblasti so aretirale osem oseb, osumljenih pripravljanja sabotažnih dejanj na različnih lokacijah po državi. Premier Donald Tusk je sporočil, da potekajo preiskave in varnostne operacije. Tomasz Siemoniak, minister za usklajevanje posebnih služb, je dodal, da so bili osumljenci prijeti v zadnjih dneh.
Nekdanji uslužbenec ruske obveščevalne službe FSB je razkril, kako Vladimir Putin odstranjuje politične nasprotnike. Razkril je, da je Servis za zaščito ustavne ureditve in boj proti terorizmu (SZKSBT), znan tudi kot Drugi servis FSB, deloval kot ruska različica Gestapa, odgovorna za represijo in teror doma. Agent je priznal tudi vlogo FSB pri orkestriranju aneksije Krima in potrdil, da je bil Navalni žrtev zastrupitve, ki so jo izvedli pripadniki FSB.
V Romuniji so aretirali nekdanjega namestnika direktorja moldavske obveščevalne službe (SIS), Alexandra Balana, zaradi suma izdajanja državnih skrivnosti KGB-ju v Belorusiji. Balan naj bi na položaj namestnika direktorja SIS prišel leta 2016 s pomočjo Vladimirja Plahotniuca. Aretirali so ga na letališču. Češka je zaradi sodelovanja z beloruskimi obveščevalnimi službami izgnala beloruskega diplomata.
Članek na lantidiplomatico.it razkriva pozive k uničenju Rusije in kritizira zgodovinske revizionizme, medtem ko expreso.tv poroča o možni ruski vpletenosti v incidente z droni nad Skandinavijo, ki bi lahko paralizirali zračni promet držav članic Nata. Strokovnjak Kovalenko meni, da bi Rusija s tem lahko dosegla gospodarsko in logistično destabilizacijo.
Nedavni vdori ruskih dronov v poljski zračni prostor so zaostrili odnose in sprožili val obtožb in svaril pred dezinformacijami. Poljska je obsodila kršitve in opozorila, da niso bile naključne, medtem ko so strokovnjaki opozorili na ruske poskuse obtoževanja Ukrajine za napade. Švedska je poklicala ruskega veleposlanika na pogovor, Nemčija pa je ruskega veleposlanika pozvala zaradi domnevnega napada z droni v Poljski. Poljski vojski bodo pomagali ukrajinski strokovnjaki pri obrambi pred droni. Obenem pa so analitiki mnenja, da vojaške vaje Rusije in Belorusije ne pomenijo neposredne nevarnosti za NATO, saj so ruske sile preveč obremenjene z vojno v Ukrajini. Minister za obrambo Crosetto poudarja, da se je treba pripraviti na hibridno vojno, ki že poteka.
Poljski zunanji minister Radoslav Šikorski je izjavil, da ne izključuje možnosti, da bi ruski predsednik Vladimir Putin napadel NATO. Opozoril je, da bi bila to sicer »norost«, vendar Putinove nezmožnosti osvojitve Donbasa ne bi smeli razumeti kot zagotovilo, da ne bo ponovil katastrofalne napake, kot je napad na Ukrajino. Šikorski je poudaril, da Putinova morebitna nova agresija ne bi bila presenetljiva.
Novica ima posreden vpliv na Slovenijo, saj se nanaša na varnostno situacijo v vzhodni Evropi in potencialni ruski vpliv, kar lahko vpliva na širšo evropsko varnostno arhitekturo.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.