Na podnebni konferenci ZN COP30 v Braziliji je umetna inteligenca predstavljena kot junak, ki si zasluži pohvalo, in kot zločinec, ki ga je treba nadzorovati. Tehnološka podjetja in nekatere države na konferenci promovirajo načine, kako lahko umetna inteligenca pomaga reševati globalno segrevanje, ki ga povzroča predvsem izgorevanje fosilnih goriv. Poudarjajo, da ima tehnologija potencial za povečanje učinkovitosti električnih omrežij, pomoč kmetom pri napovedovanju vremenskih vzorcev, sledenje selitvenim vrstam v globokem morju in načrtovanje infrastrukture.

Haoliang Xu iz UNDP poudarja, da Indija s svojo zavezanostjo podnebnim spremembam, obnovljivim virom energije in vključujočemu digitalnemu financiranju ponuja načrt za uravnoteženje rasti s trajnostjo. Indija dokazuje, da lahko gospodarska rast in socialna vključenost napredujeta skupaj, ter svoje uspešne zgodbe prenaša v globalne lekcije za bolj pravičen svet. Indijska rast ni le gospodarski napredek, temveč tudi uporaba tehnologije in participativnega upravljanja za doseganje razvojnih ciljev in zagotavljanje, da nihče ne bo zapostavljen.

Evropska unija je na konferenci COP30 v Braziliji poudarila, da je napočil čas za uvedbo obsežnega sistema določanja cene ogljika, s čimer se odziva na kritike Kitajske in drugih držav glede evropskega davka na ogljik. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je dejal, da je določanje cene ogljika eden najučinkovitejših ukrepov za boj proti podnebnim spremembam. EU bo januarja uvedla mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah za uvoz jekla, aluminija, cementa, gnojil, električne energije in vodika.