Slovenija leto 2024 sklenila z nižjim proračunskim primanjkljajem od načrtovanega
Sredina
Zanesljiv vir Verified Propaganda
gospodarstvo politika
Sredina
Zanesljiv vir Verified Propaganda

Slovenija leto 2024 sklenila z nižjim proračunskim primanjkljajem od načrtovanega

Slovenski finančni minister Klemen Boštjančič je sporočil, da je Slovenija proračunsko leto zaključila z nižjim primanjkljajem, kot je bilo prvotno predvideno. Po ministrovih navedbah je primanjkljaj znašal 2,4 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko je bil v proračunskih načrtih predviden pri 2,6 odstotka BDP. Minister je izpostavil, da so takšen rezultat dosegli kljub izplačilom božičnic in nekaterim drugim dodatnim izdatkom ob koncu leta.

Ugodnejša proračunska slika kaže na stabilnost javnih financ v obdobju gospodarskih negotovosti. Podatki, ki jih je Boštjančič razkril v televizijskem nastopu, potrjujejo, da so bili proračunski prihodki oziroma poraba pod nadzorom, kar državi omogoča ugodnejše izhodišče za fiskalno politiko v prihodnjem letu. Natančnejši podatki o proračunski realizaciji bodo osnova za nadaljnje usklajevanje finančnih načrtov ministrstev.

Izjave

"Slovenija je leto kljub božičnici in nekaterim dodatnim izdatkom sklenila z nižjim proračunskim primanjkljajem od načrtovanega."

Entitete in sentiment

Lastnosti poročanja virov

Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.

Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.

Objektivnost

nepristranski:
pristranski:

Zanesljivost

zanesljiv:

Politična orientacija

sredina:
leva sredina:
levo:

Politične preference

progresiven:
liberalen:
neznano:
spremenljivo:

Tip poročanja

poročanje o novicah:
analize:
mnenja in komentarji:
preiskovalno novinarstvo:
intervjuji:

Neodvisnost

neodvisen:
odvisen:

Več o ocenjevanju virov.

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Novica je ključnega pomena za prebivalce Slovenije, saj stanje državnega proračuna neposredno vpliva na davčno politiko, javne storitve in splošno gospodarsko stabilnost države. Nižji primanjkljaj od načrtovanega pomeni manjše potrebe po zadolževanju države, kar dolgoročno zmanjšuje breme za slovenske davkoplačevalce. Prav tako tovrstni finančni kazalniki vplivajo na bonitetne ocene države, kar določa ceno zadolževanja na mednarodnih trgih in s tem neposredno vpliva na slovenske nacionalne interese.

Podobni članki

Primanjkljaj v javnih financah Slovenije v drugem četrtletju znašal 2,9 odstotka BDP
gospodarstvo finance
Primanjkljaj v javnih financah Slovenije v drugem četrtletju znašal 2,9 odstotka BDP

30. sep 12:06

Slovenija je v drugem četrtletju leta zabeležila javnofinančni primanjkljaj v višini 512 milijonov evrov, kar predstavlja 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V prvem četrtletju je primanjkljaj znašal 545 milijonov evrov oziroma 3,4 odstotka BDP. Javni dolg se je ustavil pri 47,49 milijarde evrov, kar je 69,4 odstotka BDP. Kljub primanjkljaju v sektorju države je gospodarstvo ustvarilo presežek v transakcijah s tujino v višini 262 milijonov evrov.

Slovenija z eno najvišjih rasti deleža javnih dajatev v BDP med članicami EU
gospodarstvo politika
Slovenija z eno najvišjih rasti deleža javnih dajatev v BDP med članicami EU

31. okt 16:05

Lani se je v Evropi nekoliko povečal obseg pobranih javnih dajatev, izražen kot delež bruto domačega proizvoda (BDP). V celotni Evropski uniji je ta delež porasel z 39,9 na 40,4 odstotka, v območju evra pa s 40,5 na 40,9 odstotka. Slovenija se je uvrstila med države z najvišjo rastjo tega kazalnika, čeprav delež javnih dajatev v BDP v Sloveniji zaostaja za povprečjem v EU.

EBRD občutno znižala napoved rasti slovenskega BDP za letošnje leto
posel gospodarstvo
EBRD občutno znižala napoved rasti slovenskega BDP za letošnje leto

25. sep 8:05

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je že tretjič zapored poslabšala napoved rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) za letošnje leto. Namesto prvotno napovedane 1,9-odstotne rasti zdaj pričakuje le 0,7-odstotno rast. Prav tako je bila poslabšana napoved za leto 2026.

OECD znižal napoved rasti slovenskega BDP za letošnje leto pod en odstotek
gospodarstvo
OECD znižal napoved rasti slovenskega BDP za letošnje leto pod en odstotek

2. dec 15:57

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) je poslabšala gospodarske obete za Slovenijo. Napoved gospodarske rasti za letos je znižala z 1,6 na 0,9 odstotka, medtem ko naj bi se v letih 2026 in 2027 BDP okrepil za 2,3 odstotka. Kljub znižanju napovedi OECD ocenjuje, da bo rast poganjalo predvsem domače povpraševanje.

Slovenija načrtuje hitro železniško povezavo med Ljubljano in Šentiljem do leta 2050
politika promet
Slovenija načrtuje hitro železniško povezavo med Ljubljano in Šentiljem do leta 2050

13. nov 17:06

Ministrstvo za infrastrukturo je sporočilo, da je prioritetni cilj Slovenije izgradnja nove proge visokih hitrosti med Ljubljano, Celjem, Mariborom in Šentiljem. Ta proga naj bi bila povezana z avstrijskim omrežjem proti Dunaju in bi bila zgrajena med leti 2040 in 2050, v sklopu akcijskega načrta EU za hitre železniške povezave.

Medletna inflacija v Sloveniji se je decembra povzpela na 2,7 odstotka
gospodarstvo
Medletna inflacija v Sloveniji se je decembra povzpela na 2,7 odstotka

30. dec 11:56

V Sloveniji se je medletna rast cen življenjskih potrebščin decembra povečala na 2,7 odstotka, kar predstavlja pospešek v primerjavi z novembrom, ko je znašala 2,3 odstotka. Statistični urad Republike Slovenije je poročal, da so k inflaciji najbolj prispevale cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se v povprečju zvišale za 4,5 odstotka in k skupnemu indeksu prispevale 0,8 odstotne točke. Povprečna letna rast cen v letu 2024 je po uradnih podatkih dosegla 2,4 odstotka. Na mesečni ravni so cene v povprečju ostale nespremenjene, vendar pa statistični podatki kažejo na znatno zvišanje v primerjavi z lanskimi vrednostmi, ko je decembrska inflacija znašala 1,9 odstotka. Poleg hrane so na rast vplivale tudi podražitve v drugih ključnih kategorijah, kar povečuje pritisk na kupno moč prebivalstva. Kljub umirjanju nekaterih cenovnih pritiskov v jesenskih mesecih se je trend ob koncu leta znova obrnil navzgor, kar odraža nestanovitnost na trgu osnovnih dobrin.

Entitete in sentiment

Zakaj je novica relevantna za Slovenijo

Novica je ključnega pomena za prebivalce Slovenije, saj stanje državnega proračuna neposredno vpliva na davčno politiko, javne storitve in splošno gospodarsko stabilnost države. Nižji primanjkljaj od načrtovanega pomeni manjše potrebe po zadolževanju države, kar dolgoročno zmanjšuje breme za slovenske davkoplačevalce. Prav tako tovrstni finančni kazalniki vplivajo na bonitetne ocene države, kar določa ceno zadolževanja na mednarodnih trgih in s tem neposredno vpliva na slovenske nacionalne interese.