Združene države Amerike in Evropska unija so sklenile nov trgovinski dogovor, v okviru katerega se je EU zavezala k nakupu 750 milijard dolarjev vrednih ameriških energentov (nafte, zemeljskega plina in jedrskega goriva) v treh letih. Ta vsota več kot podvoji trenutni letni uvoz energentov iz ZDA v EU. Dogovor, ki ga je podprla Trumpova administracija, predvideva tudi 15-odstotne carine na večino blaga med ZDA in EU, s čimer se je izognil grožnji trgovinske vojne. Kljub temu so se trgi odzvali zadržano, saj vlagatelji pričakujejo objavo zaslužkov podjetij in sestanek centralne banke. Medtem ko so nekateri dogovor označili za pomemben uspeh, drugi izražajo skepso glede njegove stabilnosti in potencialnih posledic na inflacijo ter dolžniške trge ZDA.

Kanadski premier Carney je izjavil, da so trgovinski pogovori z ZDA v intenzivni fazi, pri čemer je poudaril, da mora biti vsak dogovor pošten do Kanade. Ameriški predsednik Trump je napovedani trgovinski dogovor z EU predstavil kot veliko politično zmago, čeprav naj bi se zanj zvišali stroški za ameriške potrošnike. Evropski uradniki so dogovor z ZDA sprejeli z mešanimi občutki, nekateri kot 'surov dogovor', a hkrati olajšanje, saj so preprečili popolno gospodarsko katastrofo.

ZDA in Evropska unija sta dosegli dogovor o znižanju prihodnjih carin na uvožene evropske avtomobile na 15 odstotkov. V sklopu dogovora naj bi EU v Združene države vložila milijarde. Medtem pa se Indija, po neuspešnem doseganju trgovinskega dogovora do 1. avgusta, sooča z višjimi ameriškimi carinami.