Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) je 23. julija 2025 predstavilo obsežno, 130-stransko mnenje, ki ga je oblikovalo 15 sodnikov, o obveznostih držav v zvezi s podnebnimi spremembami. Ta sodba, ki je bila soglasna, državam, ki niso sprejele ukrepov za zaščito planeta, potrjuje kršitev mednarodnega prava in odprla vrata možnostim, da bi prizadete države zahtevale povračilo škode od velikih onesnaževalcev.

Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) se sooča s kritikami nekaterih držav, ki odločitev sodišča o obveznosti držav pri podnebnih spremembah označujejo za "neizvedljivo" in "obžalovanja vredno", predvsem zaradi strahu pred obveznostjo plačila odškodnin. Te države menijo, da nekatere države, ki niso podpisnice Pariškega sporazuma, nosijo "stroge" obveznosti za zaščito podnebnega sistema. Te kritike prihajajo kljub predhodni potrditvi, da neaktivnost glede podnebnih sprememb predstavlja kršitev mednarodnega prava, kar odpira vrata nadaljnjim pravnim postopkom.

Avstralsko sodišče je blokiralo širitev največjega rudnika premoga v državi, Mount Pleasant, zaradi emisij, kar predstavlja pomemben pravni preboj v luči nedavne odločitve Meddržavnega sodišča (ICJ). Ta odločitev krepi pravno podlago za podnebne tožbe, saj je avstralska zvezna država Nova Južna Wales (NSW) soočena z možnostjo pravnega ukrepa zaradi svojih dejanj v zvezi s fosilnimi gorivi, po mnenju ministra za podnebne spremembe Vanuatua, ki poudarja večji vpliv otoških držav na Pacifiku pri sodelovanju z državami, kot je Avstralija.

Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) je v svojem mnenju potrdilo, da države kršijo mednarodno pravo, če ne ukrepajo proti podnebnim spremembam, tudi če niso podpisnice Pariškega sporazuma. Sodni organ ZN je poudaril, da države nosijo "stroge" obveznosti za zaščito podnebnega sistema, kar omogoča revnejšim državam, da zahtevajo odškodnino od držav, ki ne izpolnjujejo svojih zavez. Odločitev utrjuje zdravo okolje kot človekovo pravico in odpira vrata nadaljnjim pravnim postopkom, vključno s potencialnimi tožbami proti državam, kot je Avstralija, zaradi preteklega onesnaževanja.

Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) je v prelomnem mnenju potrdilo, da države neuspešno varovanje planeta pred podnebnimi spremembami predstavlja kršitev mednarodnega prava. Sodni organ ZN je poudaril, da države nosijo "stroge" obveznosti za zaščito podnebnega sistema, tudi tiste, ki niso podpisnice Pariškega sporazuma. Ta odločitev omogoča revnejšim državam, da bi zahtevale odškodnino od držav, ki ne izpolnjujejo svojih zavez, ter utrjuje zdravo okolje kot človekovo pravico.

Mednarodno sodišče za pomorstvo (ICJ) je v svojem mnenju potrdilo, da neaktivnost držav pri soočanju s podnebnimi spremembami predstavlja kršitev mednarodnega prava. Sodišče je poudarilo, da države, tudi tiste, ki niso podpisnice Pariškega sporazuma, nosijo "stroge" obveznosti za zaščito podnebnega sistema. ICJ je tako dodatno pojasnil odgovornosti držav pri boju proti segrevanju planeta, kar odpira vrata nadaljnjim pravnim postopkom.