Manitoba uvedla digitalno denarnico za shranjevanje osebnih dokumentov

Britanski premier Keir Starmer se je na začetku leta 2026 srečal z naraščajočim skepticizmom javnosti glede sposobnosti njegove vlade, da izpolni ključne obljube. Raziskava agencije Ipsos je razkrila, da kar 75 odstotkov vprašanih dvomi o napredku pri vladnih prioritetah v letošnjem letu. Starmerjeva administracija, ki je po 18 mesecih na oblasti utrdila prepričanje o pomanjkljivostih državnega aparata, se zdaj osredotoča na nujne reforme civilne službe, zdravstva in stanovanjske politike, da bi povrnila zaupanje državljanov. Ikrati je vlada Papue Nove Gvineje pod vodstvom premierja Jamesa Marapa začrtala novo strateško pot za obdobje po 50. obletnici neodvisnosti. Minister za javno upravo Joseph Sungi je pozval k popolni digitalizaciji in opustitvi zastarelih ročnih procesov v korist sistemov, ki temeljijo na umetni inteligenci. Reforma vključuje posodobitev plačilnih sistemov in uporabo podatkovne analitike za izboljšanje logistike v zdravstvu, zlasti v odročnih podeželskih območjih. Obe državi poudarjata pomen učinkovitega upravljanja za gospodarsko rast in socialno varnost. Medtem ko se Združeno kraljestvo ukvarja s politično legitimnostjo in sistemskimi blokadami, Papua Nova Gvineja stavi na tehnološki preskok. Tamkajšnja vlada načrtuje izvedbo popisa in raziskave o učinkovitosti javnih uslužbencev, katere izsledki bodo predstavljeni v parlamentu, hkrati pa napoveduje nove plačne dogovore, ki bodo stopili v veljavo julija 2026.

Indija in Kitajska sta v prizadevanju za večjo digitalno varnost in zasebnost uporabnikov predlagali strožje zakonske okvire, ki neposredno vplivajo na svetovne tehnološke velikane. Kitajska uprava za kibernetski prostor je objavila osnutek uredbe o upravljanju varnosti podatkov, ki od razvijalcev mobilnih aplikacij zahteva izrecno privolitev uporabnikov pred zbiranjem osebnih podatkov. Pravila uvajajo načelo minimalnega zbiranja podatkov in podjetja zavezujejo k strogemu nadzoru nad orodji tretjih oseb, ki so vgrajena v njihove aplikacije, da bi preprečili prikrito sledenje. Sočasno se indijska vlada sooča z močnim odporom tehnoloških podjetij, kot sta Apple in Samsung, zaradi predloga novega varnostnega paketa s 83 standardi. Najbolj sporna točka predloga je zahteva, da proizvajalci pametnih telefonov delijo izvorno kodo operacijskih sistemov z državno imenovanimi laboratoriji za preverjanje ranljivosti. Indijski minister za informacijsko tehnologijo S. Krishnan je ob tem pojasnil, da so ukrepi del širše strategije premierja Modija za boj proti spletnim prevaram in vdorom v podatke na drugem največjem trgu pametnih telefonov na svetu. Tehnološka industrija opozarja, da takšne zahteve nimajo globalnega precedensa in predstavljajo tveganje za razkritje lastniških poslovnih skrivnosti. Medtem ko Kitajska s svojo zakonodajo cilja predvsem na transparentnost pri ravnanju z osebnimi podatki, indijski predlogi posegajo globlje v samo arhitekturo programske opreme, kar po mnenju panožnih združenj ogroža varnostno integriteto naprav in intelektualno lastnino podjetij. Pogajanja med vladama in tehnološkim sektorjem se nadaljujejo.

Vrednost vodilnih kriptovalut je v zadnjem trgovalnem obdobju ponovno upadla, pri čemer je bitcoin zdrsnil pod mejo 90.000 ameriških dolarjev. Največji padec je zabeležil zcash (ZEC), ki je po odstopu celotne razvojne ekipe zaradi spora z upravnim odborom izgubil 19 odstotkov vrednosti. Kljub tržni nestabilnosti tradicionalne finančne institucije nadaljujejo z integracijo tehnologije veriženja blokov; BNY Mellon je zagnal storitev tokeniziranih depozitov za institucionalne stranke, medtem ko je Barclays investiral v podjetje Ubyx za poravnavo v stabilnih kovancih. V ameriškem kongresu se medtem krepijo pritiski pred ključnim glasovanjem o zakonodaji glede strukture kripto trga. Več kot 50 vodilnih predstavnikov industrije je na Capitol Hillu lobiralo pri senatorjih proti omejevanju 'nagrad', ki jih borze ponujajo za držanje stabilnih kovancev. Ameriški bančni sektor namreč zahteva strožjo regulacijo, saj se boji odliva depozitov h kripto ponudnikom, ki ponujajo višje donose, kar bi lahko ogrozilo likvidnost predvsem manjših bank. Vzporedno s politično-finančnimi premiki poročilo podjetja AMLTRIX opozarja na razmah trgovine s ukradenimi identitetami na tleh t. i. temnega spleta (dark web). Kriminalne združbe za manj kot 30 dolarjev prodajajo pakete podatkov, ki vključujejo visokoločljive skene osebnih dokumentov in portretne fotografije, s katerimi uspešno zaobidejo biometrično preverjanje identitete (KYC) na bančnih in kripto platformah. Avtomatizacija teh storitev omogoča množično odpiranje lažnih računov, kar resno spodkopava varnostne standarde digitalnega finančnega ekosistema.