Tečaj ameriškega dolarja je v petek, 16. januarja 2026, na latinskoameriških trgih, predvsem v Argentini, Peruju in Urugvaju, izkazal stabilnost z manjšimi nihanji. V Argentini je t. i. modri dolar (dólar blue), ki se uporablja na neformalnem trgu, zaključil pri vrednosti 1505 pesov za prodajo, medtem ko je uradni tečaj pri banki Banco Nación znašal 1470 pesov. Razlika med uradnim in vzporednim trgom ostaja ključen kazalnik gospodarskih razmer v državi.
Kronologija dogodkov
-
14. jan. 2026 :
Nadaljevanje nihanj v Peruju in Argentini.
Vrednost ameriškega dolarja je v sredini januarja ostala v središču pozornosti v Peruju in Argentini. Premiki so bili ključni za stabilnost lokalnih gospodarstev, pri čemer so oblasti v Peruju posebno pozornost namenile uradnim kotacijam na nacionalni ravni.
-
24. jul. 2025 :
Digitalizacija dolarja in krepitev rezerv.
Pojav zasebnega digitalnega dolarja je predstavljal korak k institucionalizaciji kriptovalut, medtem ko je Argentina aktivno kupovala dolarje za krepitev deviznih rezerv. V Venezueli se je zaradi težav z lokalno valuto močno povečala uporaba digitalnega žetona USDT za vsakodnevna plačila.
V Peruju in Urugvaju so finančni trgi prav tako pozorno spremljali gibanje valute. V Urugvaju je povprečna vrednost medbančnega dolarja pred odprtjem trgov znašala 38,60 pesov, medtem ko so v Peruju beležili tekoče premike v nakupnih in prodajnih tečajih. Poleg uradnih in neformalnih tečajev so vlagatelji v regiji spremljali tudi specifične finančne instrumente, kot sta dolar CCL in MEP, ki omogočata dostop do tuje valute preko borznih operacij.
Stabilizacija tečajev sledi dinamičnemu tednu, v katerem so centralne banke in finančna ministrstva v regiji skušala okrepiti devizne rezerve. Čeprav so nekatere države v preteklosti beležile večjo uporabo digitalnih valut, kot je USDT, za vsakodnevne transakcije, ostaja ameriški dolar primarno referenčno sredstvo za določanje cen in ohranjanje vrednosti premoženja v luči lokalne inflacije.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.