Volitve v Boliviji prinesle vrnitev starega reda in konec 20-letnega socialističnega eksperimenta
Objavljeno: 20. 8. 2025 19:19
Volitve v Boliviji so prinesle poraz za levičarsko stranko Gibanje za socializem (MAS). Kandidat MAS, Eduardo del Castillo, je prejel le okoli tri odstotke glasov, kar je zgodovinski padec za stranko, ki jo je vodil Evo Morales. Morales in MAS so od leta 2006 vodili Bolivijo, uvedli novo ustavo in "večnacionalno državo", s čimer so obljubljali rešitev za avtohtono prebivalstvo. Izid volitev pomeni konec socialističnega eksperimenta v Boliviji.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Dogajanje v Boliviji ima posreden vpliv na politično klimo in razpravo o različnih političnih sistemih, vendar ni neposredno relevantno za življenje v Sloveniji.
Rodrigo Paz, kandidat desnega centra, je bil izvoljen za predsednika Bolivije. S tem se je končalo 20-letno obdobje socializma v državi. Paz je teoretik "popularnega kapitalizma".
Članki obravnavajo neuspeh socialističnih ekonomij v praksi, kot je napovedal Ludwig von Mises. Poudarjajo asimetrijo med kapitalizmom in socializmom, saj kapitalistična družba omogoča socialistično delovanje, medtem ko je v socialistični ureditvi to onemogočeno. Socializem se izkazuje kot politična doktrina, ki v ekonomski praksi ni uspešna.
Komunistična partija Venezuele je v izjavi ob koncu leta 2025 opozorila na stopnjevanje imperialistične agresije in poslabšanje nacionalne krize. Centralni komite partije je poudaril grožnje suverenosti države in pozval delavski razred ter venezuelsko ljudstvo k odporu. Vzporedno s tem je Venezuela pri Združenih narodih opozorila na obsežno vojaško prisotnost ZDA v Karibskem morju, ki se je začela avgusta in se je prvotno utemeljevala z bojem proti trgovini z drogami, zdaj pa odkrito meri na nadzor in prisvojitev venezuelskih energetskih virov. Rusija in Kitajska sta podprli Venezuelo in obsodili ameriško vmešavanje.
V Mexico Cityju so izbruhnili nasilni protesti pred Nacionalno palačo po tem, ko se je protikorupcijski shod sprevrgel v spopade zaradi nedavnega umora župana Uruapana, Carlosa Manza, s strani kartela. Protestniki so jezni na levičarsko predsednico Claudio Sheinbaum, medtem ko vlada za podžiganje nemirov obtožuje desničarske poslovne interese. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami je bilo poškodovanih več kot sto ljudi. Dogajanje nakazuje na naraščajoče nezadovoljstvo z vlado in njenim pristopom do spopadanja s kriminalom.
Članek kritizira progresivne politike, ki naj bi vodile v propad ameriških mest, pri čemer avtor trdi, da demokrati ne priznavajo svojih napak. Hkrati pa se New York pripravlja na novega župana Zohrana Mamdanija, ki bo leta 2026 prevzel vodenje mesta s progresivnimi obljubami, kot so univerzalno varstvo otrok in zamrznitev najemnin. Kljub temu se pojavljajo dvomi o ekonomski izvedljivosti njegovih politik, kritiki pa ga označujejo za radikalnega in nerealnega.
Stranka Javierja Mileija, La Libertad Avanza, je doživela hud poraz na volitvah v provinci Buenos Aires, kjer je prejela manj kot 34 % glasov, medtem ko je kirchneristični guverner Kicillof zmagal s 47,28 % glasov. Analitiki menijo, da bo ta poraz otežil Mileiju pot do parlamentarnih volitev konec oktobra. Kljub porazu pa Milei načrtuje nadaljevanje in pospešitev uničevanja države.
Dogajanje v Boliviji ima posreden vpliv na politično klimo in razpravo o različnih političnih sistemih, vendar ni neposredno relevantno za življenje v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.