Odzivi na streljanje ICE v Minneapolisu se stopnjujejo: Kritike na račun Noemove in Patela, pričevanja nasprotujejo uradni različici.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa po drzni vojaški operaciji 3. januarja, v kateri so enote Združenih držav Amerike zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura, intenzivno preoblikuje svojo zunanjepolitično strategijo v Latinski Ameriki. Medtem ko ameriška mornarica še vedno patruljira v južnem Karibskem morju, je Trump v intervjuju za Fox News napovedal, da bodo ZDA prevzele nadzor nad venezuelsko naftno infrastrukturo in z njo ustvarile znatne prihodke. Predsednik je ob tem izrazil dvom o sposobnosti Venezuele za takojšnjo izvedbo svobodnih volitev, kar je sprožilo ostre kritike analitikov glede njegovega razumevanja demokratičnih procesov in mentalne jasnosti. Notranjepolitično se Trump spopada z mešanimi odzivi znotraj lastne stranke. Medtem ko pet republikanskih senatorjev v senatu podpira omejevanje predsednikovih pooblastil za uporabo vojaške sile proti Venezueli, nekateri vidni člani stranke, kot sta Marjorie Taylor Greene in Thomas Massie, napad označujejo za izdajo neintervencionistične doktrine "Amerika na prvem mestu". Po drugi strani pa strategi GOP poskušajo agresivno zunanjo politiko povezati z domačimi vprašanji, kot so visoke cene energentov, trgovina z drogami in varnost na mejah, da bi ohranili podporo volilnega telesa pred morebitnimi primerjavami s preteklimi neuspešnimi posegi na Bližnjem vzhodu. Na regionalni ravni ZDA krepijo zavezništva s sosednjimi državami, predvsem z Gvajano, s katero so decembra 2025 podpisale sporazum o razširjenem vojaškem sodelovanju. Ta poteza je del širše Trumpove dopolnitve Monroejeve doktrine, ki teži k zmanjšanju tujih vplivov v zahodni polobli. Hkrati je Trump potrdil, da bo sprejel ponudbo venezuelske opozicijske voditeljice Maríe Corine Machado za "delitev" Nobelove nagrade za mir, kar še dodatno potrjuje tesno sodelovanje med Washingtonom in venezuelsko opozicijo po odstavitvi Madura, ki se trenutno v New Yorku sooča z obtožbami narkoterorizma.

V Minneapolisu in več drugih ameriških mestih so se po incidentu, v katerem je agentska služba za priseljevanje in carine (ICE) v Minneapolisu ustrelila in ubila žensko, razširili usklajeni protesti. Po navedbah poročil so se aktivistične mreže na dogodek odzvale v nekaj urah, kar nakazuje na visoko stopnjo pripravljenosti nevladnih organizacij na tovrstne katalitične dogodke. Demonstranti so v več mestih blokirali ceste, nadlegovali policiste in javno razkrivali njihove osebne podatke, s čimer so stopnjevali pritisk na zvezne agente. Videoposnetki dogodka, ki so zaokrožili po družbenem omrežju X, prikazujejo različne poglede na incident. Na enem izmed posnetkov je razvidno, da je ženska s svojim vozilom poskušala blokirati cesto in ovirati agente, nato pa je bila ustreljena, ko se je začela pomikati proti enemu izmed njih. Kljub prisotnosti več posnetkov v javnosti krožijo nasprotujoče si interpretacije dogajanja, kar dodatno podpihuje napetosti med protestniki in oblastmi. Ameriški podpredsednik JD Vance je v odzivu na dogodke izrazil neomajno podporo agentom službe ICE in celotni administraciji. Ostro je obsodil ravnanja radikalnih skupin, ki izvajajo pritiske na uradne osebe, in napovedal še bolj dosledno izvajanje zakonodaje na področju priseljevanja. Dogajanje odraža globoko politično polarizacijo v Združenih državah Amerike glede vprašanj migracijske politike in pooblastil zveznih organov pregonov.

Zvezni sodnik David J. Novak je Lindsey Halligan, zvesto zaveznico Donalda Trumpa, pozval, naj v sedmih dneh pojasni svoje ravnanje, potem ko se je v uradnih dokumentih še naprej izdajala za zvezno tožilko, čeprav je bilo njeno imenovanje predhodno razglašeno za nezakonito. Sodnica Cameron McGowan Currie je že novembra 2025 razsodila, da je Ministrstvo za pravosodje ZDA s postavitvijo Halliganove na ta položaj kršilo ustavo, saj so bila Trumpova zaporedna začasna imenovanja v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zaradi njene neustrezne funkcije je sodišče že zavrglo dva odmevna primera, ki ju je Halliganova sprožila proti Trumpovima nasprotnikoma, nekdanjemu direktorju FBI Jamesu Comeyju in generalni tožilki New Yorka Letitii James. Sodnik Novak, ki ga je sicer imenoval Trump, je opozoril, da bi njeno vztrajanje pri uporabi naziva zvezne tožilke lahko predstavljalo dajanje zavajajočih ali lažnih izjav, kar bi lahko vodilo do disciplinskih postopkov. Primer poudarja stopnjevanje napetosti med sodstvom in izvršilno oblastjo pod Trumpovo administracijo glede vprašanj zakonitosti kadrovanja v pravosodju.