V Italiji se pojavljajo napetosti med različnimi političnimi akterji. Antonio Di Pietro in Stefania Craxi sta se znašla na isti strani glede pravosodja, kar je nenavadna zgodovinska ironija. Galeazzo Bignami iz stranke Fratelli d'Italia kritizira Quirinale (predsedniška palača) zaradi domnevnih načrtov za spodkopavanje vlade Giorgie Meloni. Trdi, da svetovalec predsednika Mattarelle, Francesco Saverio Garofani, spodbuja »providencialne pretres« za preprečitev zmage desnice na naslednjih volitvah. Quirinale te obtožbe zavrača kot »ridikule«, vendar napetosti med stranko Fratelli d'Italia in predsednikom ostajajo visoke. Članek tudi poudarja poskuse prikrivanja teh političnih spletk.

V Italiji je prišlo do spora med tožilstvom v Brescii in odvetnikom Domenicom Aiellom, ki zastopa nekdanjega sodnika Maria Vendittija, zaradi načina obravnave primera Garlasco. Tožilstvo je kritiziralo Aiellove "nedopustne napade", Aiello pa je odgovoril z zahtevo po opravičilu in obtožil tožilstvo za uničevanje Vendittija. V sporu je Aiello uporabil tudi poezijo, da bi izrazil svojo ogorčenost nad preiskavo Vendittija zaradi korupcije v primeru umora Chiare Poggi.

Članki obravnavajo različne vidike italijanske politike. Prvi se osredotoča na vpliv progresivne struje v ekipi predsednika Mattarelle, drugi analizira, kako je e-pošta v aferi Quirinale bolj škodljiva za Elly Schlein kot za Giorgia Meloni, tretji pa poudarja stabilnost odnosov med predsednikom Mattarello in premierko Meloni, kljub poskusom sejanja spora.