Črnogorska letalska dostopnost se je znašla v resni krizi

Letališče Nikole Tesle v Beogradu je kljub izjemno zmanjšani vidljivosti zaradi goste megle ostalo neprekinjeno odprto za letalski promet. Vodstvo letališča je sporočilo, da razpolagajo s sodobno opremo kategorije IIIb, ki omogoča vzletanje in pristajanje letal tudi v najzahtevnejših vremenskih razmerah. Kljub tehnični usposobljenosti so se nekatere operativne težave pojavile v jutranjih urah, ko so poročali o zamudah, daljših od ene ure. Zaradi varnostnih protokolov so bila nekatera letala, ki bi morala pristati v srbski prestolnici, sprva preusmerjena na druga letališča. Vse operativne službe na beograjskem vozlišču so bile v stanju polne pripravljenosti, da bi zagotovile čim manjše motnje v voznem redu. To je ključnega pomena za vzdrževanje mreže povezav, ki jo je letališče v zadnjem obdobju močno razširilo. Današnji dogodki poudarjajo pomen tehnoloških posodobitev, ki so jih izvedli v preteklih letih. Čeprav so zamude povzročile nevšečnosti potnikom na nekaterih linijah, je uporaba sistema za instrumentalno pristajanje preprečila popolno zaustavitev prometa, kar bi se v preteklosti v podobnih razmerah zagotovo zgodilo.

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman se je v Zagrebu sestal s predstavniki hrvaških družin iz Boke Kotorske v Črni gori, ki si že desetletja prizadevajo za vračilo nacionaliziranega in odtujenega premoženja. Družini Tripković in Dabinović-Kokot sta ministra podrobno seznanili s pravnimi in institucionalnimi težavami, s katerimi se soočata pri poskusih restitucije svojih posesti v katastrskih občinah Dobrota, Kavač in Škaljari. Po navedbah predstavnikov družin je bil velik del njihovega premoženja nacionaliziran že po drugi svetovni vojni, vendar so najhujše izgube utrpeli v obdobju med letoma 1991 in 2000, ko je bilo več kot 90 odstotkov njihovega zemljišča nezakonito prenesenih na tretje osebe. Posebej izstopa primer družine Tripković, ki je v omenjenem obdobju izgubila več kot 500.000 kvadratnih metrov zemljišč, ter primer družine Dabinović-Kokot, katere zgodovinska Kokotova kula v Dobroti je resno ogrožena. Slednja je od leta 1949 zaščitena kot kulturni spomenik, vendar je bila njena integriteta poškodovana zaradi potresa leta 1979 ter kasnejših neustreznih posegov v prostor in kraje gradbenih elementov. Kljub številnim vloženim tožbam in zahtevkom črnogorske državne institucije doslej niso uspele zagotoviti pravne varnosti ali vrnitve lastninskih pravic, zato družine zdaj pričakujejo odločnejše posredovanje hrvaške diplomacije pri črnogorskih oblasteh.

V Novem Sadu je v petek potekala žalna komemoracija v spomin na preminulega srbskega nogometnega strokovnjaka Milorada Kosanovića, ki je umrl v 75. letu starosti. Dogodek, ki ga je v kongresni dvorani Novosadskega sejma organiziral nogometni klub Vojvodina, je združil številne osebnosti iz sveta športa, vključno s predstavniki Nogometne zveze Srbije in nogometnega kluba Crvena zvezda. Kosanović velja za eno najpomembnejših osebnosti v zgodovini Vojvodine, saj je kot direktor kluba zasnoval šampionsko generacijo, ki je leta 1989 osvojila naslov državnega prvaka. Posebej čustven govor je na slovesnosti imel Miroslav Tanjga, nekdanji igralec in sedanji trener Vojvodine, ki je poudaril Kosanovićev osebnostni vpliv na igralce in njegovo strokovno zapuščino. Tanjga je izpostavil, da Kosanović ni bil le športni delavec, temveč mentor, ki je oblikoval značaje svojih varovancev. Komemoracije so se udeležili tudi visoki funkcionarji srbskega nogometa, kar potrjuje globok pečat, ki ga je pokojnik pustil v regionalnem športu. Po uradni spominski slovesnosti so se družina, prijatelji in športni navdušenci od Kosanovića še zadnjič poslovili na mestnem pokopališču v Novem Sadu, kjer je bil pokopan ob 15. uri. Njegova kariera, ki je obsegala vodenje številnih klubov na Balkanu in v Aziji, ostaja zgled strokovnega dela v srbskem nogometu.