Norveški energetski velikan Equinor sklenil pogodbe za vzdrževanje v vrednosti 10 milijard dolarjev

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zamrznila pet velikih projektov vetrnih elektrarn na morju ob vzhodni obali Združenih držav Amerike, kar je povzročilo ostre pravne odzive energetskih podjetij in zveznih držav. Norveški Equinor in danski Ørsted sta vložila tožbi, saj ustavitev projektov neposredno ogroža njihovo izvedljivost; eden od razvijalcev je opozoril, da bo projekt preklican, če se dela ne nadaljujejo do konca prihodnjega tedna. Connecticut in Rhode Island sta se prav tako odločila za pravno pot in zahtevala začasno odredbo proti odločitvi, ki je stopila v veljavo 22. decembra pod izgovorom nacionalne varnosti, čeprav specifični razlogi niso bili pojasnjeni. Medtem ko ZDA omejujejo obnovljive vire v korist fosilnih goriv, britanski National Grid načrtuje obsežno energetsko povezavo LionLink, ki bo povezala britansko omrežje z Nizozemsko. Gre za inovativen podvodni interkonektor, ki bo združil proizvodnjo vetrne energije na morju z mednarodnim prenosom elektrike, s čimer naj bi zagotovili dostopno energijo za 2,5 milijona gospodinjstev. Projekt LionLink predstavlja tehnološki premik k integriranim sistemom, ki zmanjšujejo potrebo po številnih obalnih priključnih točkah in znižujejo infrastrukturne stroške. Ti dogodki odražajo vse večji razkorak v svetovni energetski politiki. Trumpova administracija prednostno obravnava nafto, premog in zemeljski plin, kar ministrstvo za notranje zadeve utemeljuje kot nujno za nacionalno obrambo in preprečevanje konfliktov v vodah ZDA. Na drugi strani evropski projekti, kot je sodelovanje med Združenim kraljestvom in Nizozemsko, krepijo energetsko neodvisnost in odpornost omrežja preko čezmejnih povezav in obnovljivih virov, kar je v neposrednem nasprotju s trenutno ameriško protekcionistično držo.

Ameriške sile so v posebni operaciji na ozemlju Venezuele zajele predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v pripor v Združene države Amerike, kjer se bo moral soočiti s sodnim postopkom v New Yorku. Novica o ujetju je sprožila takojšen odziv na svetovnih borzah in energetskih trgih. Cene surove nafte so se v ponedeljek zjutraj zvišale, pri čemer je ameriška nafta pridobila 1,4 odstotka in dosegla 58,13 dolarja za sod, mednarodna referenčna nafta Brent pa se je podražila na 61,50 dolarja. Rast so zabeležile tudi delnice energetskih velikanov, kot sta Chevron in Exxon Mobil, saj vlagatelji pričakujejo obnovo venezuelske naftne industrije. Dogodek je povzročil precejšnje premike tudi na področju kriptovalut, natančneje na platformi za napovedne trge Polymarket. Neznani vlagatelj je le trenutke pred uradno potrditvijo ujetja z nizkim vložkom 30.000 dolarjev ustvaril več kot 400.000 dolarjev dobička, kar je sprožilo ugibanja o morebitnem trgovanju na podlagi notranjih informacij. Medtem ko so cene nafte v letu 2025 zaradi prevelike ponudbe na svetovnem trgu večinoma padale, analitiki zdaj ocenjujejo, da bi lahko proizvodnja v Venezueli, ki je bila leta tarča sankcij in zanemarjanja, ob ameriški pomoči v prihodnje močno narasla.

Britansko gospodarstvo so zaznamovali pomembni premiki v energetskem in finančnem sektorju. Družba Phillips 66 je dosegla dogovor o nakupu rafinerije nafte Prax Lindsey, ki se je po lanskem začetku likvidacijskega postopka znašla na robu propada. Prevzem, ki ga mora potrditi še regulator, naj bi zagotovil prihodnost obratu v severovzhodnem Lincolnshireju. Hkrati se v bančnem sektorju napovedujejo obsežne spremembe zaradi 2,65 milijarde funtov vrednega prevzema banke TSB s strani španske skupine Santander. Združitev, ki naj bi bila končana v začetku leta 2026, bo verjetno privedla do ukinitve blagovne znamke TSB, zaprtja številnih poslovalnic in znatnega zmanjšanja števila delovnih mest. Na mednarodni ravni švicarska banka UBS vstopa v odločilno fazo integracije nekdanje tekmice Credit Suisse. Z novim letom je Beatriz Martin prevzela vodenje operacij in tehnologije, s čimer želi banka pospešiti zahtevne IT-migracije in zmanjšati operativna tveganja. Medtem je britansko podjetje Fiinu, ki kotira na borzi, poročalo o prvem mesecu dobičkonosnega poslovanja, a se hkrati spopada s pravnimi težavami v svoji poljski enoti Everfex. Podjetje je zaradi domnevnih kršitev konkurenčne prepovedi zamenjalo poljsko vodstvo in sprožilo sodne postopke za zaščito svojih interesov.