Verjetnost, da bo Trump leta 2026 pridobil Grenlandijo, je narasla, Senat pa je zavrnil njegovo politiko do Venezuele

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa si intenzivno prizadeva prepričati največja domača naftna podjetja za obsežne naložbe v venezuelščino energetsko infrastrukturo, vendar vodilni predstavniki industrije ostajajo previdni. Potem ko so ameriške sile v odmevni operaciji aretirale venezuelanskega predsednika Nicolása Madura in ga prepeljale v New York, Trumpova administracija napoveduje nedoločen nadzor nad tamkajšnjimi naftnimi viri. Kljub obljubam o omilitvi sankcij in odpiranju trga, energetski velikani, kot so Chevron, Exxon Mobil in ConocoPhillips, zahtevajo trdna pravna jamstva, saj se bojijo nepredvidljivih sprememb zunanje politike preko socialnih omrežij. Medtem ko so neodvisni naftarji in manjša podjetja izkazali zanimanje za hitro vrnitev v Venezuelo, finančni minister Scott Bessent priznava, da velika korporativna vodstva ostajajo skeptična. V ozadju dogajanja se krepijo politične napetosti tudi znotraj ZDA, kjer demokratski kandidat George Conway poziva k preiskavam in ustavni obtožbi Trumpovega kabineta zaradi domnevno neustavnih ravnanj. Hkrati so se pojavili spori na platformi Polymarket, ki zavrača izplačilo stav na ameriško »invazijo« v Venezuelo, češ da aretacija Madura ne ustreza tehnični definiciji vdora. Geopolitični analitiki, med njimi ruski opozicijski politik Mark Fejgin, ocenjujejo, da Washington s temi potezami, ki vključujejo tudi zaseg ruske cisterne v Atlantiku, pošilja jasen signal Moskvi. Strategija Združenih držav Amerike se je očitno premaknila k neposrednemu uveljavljanju interesov, kar bi lahko trajno spremenilo odnose z Rusijo in vplivalo na globalne energetske trge. Operacija predstavlja neposreden izziv ruskemu vplivu v regiji, saj je Moskva v preteklosti močno podpirala Madurov režim.

Administracija predsednika Trumpa je umaknila Združene države Amerike iz 66 mednarodnih organizacij, med drugim tudi iz agencije ZN za prebivalstvo in pogodbe ZN, ki ureja mednarodna podnebna pogajanja. Odločitev je bila sprejeta v okviru širšega umika ZDA iz globalnega sodelovanja.

Ameriško ministrstvo za energetiko je uradno dodelilo 2,7 milijarde dolarjev vreden paket pogodb za domače bogatenje urana, kar je povzročilo strmo rast delnic podjetja Centrus Energy. Sredstva so namenjena celotnemu spektru bogatenja, od nizko obogatenega urana (LEU) za obstoječe jedrske reaktorje do visoko obogatenega urana (HALEU) za napredne reaktorske zasnove. Podjetje Centrus Energy je prejelo približno 900 milijonov dolarjev za širitev svojih zmogljivosti, kar je del širših prizadevanj administracije za okrepitev domačega energetskega sektorja in zmanjšanje odvisnosti od tujih virov. Vzporedno s tem je energetski velikan Vistra Corp. napovedal prevzem podjetja Cogentrix Energy za 4,7 milijarde dolarjev, s čimer bo pridobil deset sodobnih elektrarn na zemeljski plin s skupno zmogljivostjo 5.500 MW. Prevzem vključuje objekte v ključnih regijah, kot sta New England in Teksas, kar utrjuje položaj podjetja na ameriškem trgu električne energije. Analize medtem zavračajo trditve, da so podatkovni centri za umetno inteligenco glavni krivec za rast cen električne energije. Podatki kažejo, da so se cene najbolj zvišale v zveznih državah s strogo politiko zelenega prehoda, kot so Kalifornija, Massachusetts in New York, medtem ko je bila rast v državah z največ podatkovnimi centri, kot sta Virginija in Teksas, nižja od stopnje inflacije.