Zasebni sektor prevzel vodenje baze podatkov o podnebnih nesrečah v ZDA

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je zamrznila pet velikih projektov vetrnih elektrarn na morju ob vzhodni obali Združenih držav Amerike, kar je povzročilo ostre pravne odzive energetskih podjetij in zveznih držav. Norveški Equinor in danski Ørsted sta vložila tožbi, saj ustavitev projektov neposredno ogroža njihovo izvedljivost; eden od razvijalcev je opozoril, da bo projekt preklican, če se dela ne nadaljujejo do konca prihodnjega tedna. Connecticut in Rhode Island sta se prav tako odločila za pravno pot in zahtevala začasno odredbo proti odločitvi, ki je stopila v veljavo 22. decembra pod izgovorom nacionalne varnosti, čeprav specifični razlogi niso bili pojasnjeni. Medtem ko ZDA omejujejo obnovljive vire v korist fosilnih goriv, britanski National Grid načrtuje obsežno energetsko povezavo LionLink, ki bo povezala britansko omrežje z Nizozemsko. Gre za inovativen podvodni interkonektor, ki bo združil proizvodnjo vetrne energije na morju z mednarodnim prenosom elektrike, s čimer naj bi zagotovili dostopno energijo za 2,5 milijona gospodinjstev. Projekt LionLink predstavlja tehnološki premik k integriranim sistemom, ki zmanjšujejo potrebo po številnih obalnih priključnih točkah in znižujejo infrastrukturne stroške. Ti dogodki odražajo vse večji razkorak v svetovni energetski politiki. Trumpova administracija prednostno obravnava nafto, premog in zemeljski plin, kar ministrstvo za notranje zadeve utemeljuje kot nujno za nacionalno obrambo in preprečevanje konfliktov v vodah ZDA. Na drugi strani evropski projekti, kot je sodelovanje med Združenim kraljestvom in Nizozemsko, krepijo energetsko neodvisnost in odpornost omrežja preko čezmejnih povezav in obnovljivih virov, kar je v neposrednem nasprotju s trenutno ameriško protekcionistično držo.

Poročilo nevladnih organizacij Climate Council in Emergency Leaders for Climate Action (ELCA) opozarja, da skoraj sedem milijonov Avstralcev živi na območjih, ki so izjemno izpostavljena gozdnim požarom. Strokovnjaki poudarjajo, da so predmestja večjih avstralskih mest, kot so Sydney, Melbourne in Perth, v nevarnosti, da doživijo opustošenje, podobno lanskemu požaru v Los Angelesu. Naraščanje števila prebivalcev na obrobju mest in dejstvo, da je do 90 odstotkov tamkajšnjih domov zgrajenih brez upoštevanja sodobnih protipožarnih standardov, še povečujeta tveganje za katastrofalne posledice v primeru požara. Istočasno se je odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro pojavil pred sodiščem na Manhattnu, kjer se spopada z obtožbami o sodelovanju v narko-teroristični zaroti. Njegov naslednik je medtem zavzel bolj spravljivo držo do Washingtona, kar bi lahko pomenilo premik v diplomatskih odnosih med državama. V Avstraliji se poleg nevarnosti požarov ukvarjajo tudi s pozivi k ustanovitvi zvezne kraljeve komisije, ki bi preiskala dogodke v zvezi s terorističnim napadom v Bondiju in vprašanje antisemitizma.

Svetovni oceani so v letu 2025 absorbirali rekordno količino toplotne energije, kar predstavlja najvišjo raven od začetka sodobnih meritev. Mednarodna analiza, objavljena v strokovni reviji Advances in Atmospheric Sciences, razkriva, da se je vsebnost toplote v zgornjih 2000 metrih morske vode povečala za 23 zetadžulov. Ta količina energije je primerljiva s 37-letno svetovno porabo energije na ravni iz leta 2023, kar potrjuje trend neprekinjenega segrevanja deveto leto zapored. Študija, v kateri je sodelovalo več kot 50 znanstvenikov iz 31 raziskovalnih institucij po vsem svetu, poudarja, da segrevanje oceanov ni enakomerno porazdeljeno. Približno 16 odstotkov svetovnih oceanskih površin je zabeležilo rekordno visoke temperature, dodatna tretjina pa se je uvrstila med tri najtoplejša leta v zgodovini meritev. Najhitrejše segrevanje so raziskovalci zaznali v tropskem in južnem Atlantiku, severnem Pacifiku ter v Južnem oceanu. Znanstveniki z Inštituta za atmosfersko fiziko Kitajske akademije znanosti so opozorili na dolgoročne posledice takšnega kopičenja energije. Povečana vsebnost toplote v oceanih vpliva na globalne vremenske vzorce, dvig morske gladine in morsko biodiverziteto. Podatki, ki so jih združili iz vodilnih mednarodnih centrov v Aziji, Evropi in obeh Amerikah, potrjujejo jasen in vztrajen vzorec segrevanja v svetovnem merilu.