Svetovni oceani so v letu 2025 absorbirali rekordno količino toplotne energije, kar predstavlja najvišjo raven od začetka sodobnih meritev. Mednarodna analiza, objavljena v strokovni reviji Advances in Atmospheric Sciences, razkriva, da se je vsebnost toplote v zgornjih 2000 metrih morske vode povečala za 23 zetadžulov. Ta količina energije je primerljiva s 37-letno svetovno porabo energije na ravni iz leta 2023, kar potrjuje trend neprekinjenega segrevanja deveto leto zapored.
Študija, v kateri je sodelovalo več kot 50 znanstvenikov iz 31 raziskovalnih institucij po vsem svetu, poudarja, da segrevanje oceanov ni enakomerno porazdeljeno. Približno 16 odstotkov svetovnih oceanskih površin je zabeležilo rekordno visoke temperature, dodatna tretjina pa se je uvrstila med tri najtoplejša leta v zgodovini meritev. Najhitrejše segrevanje so raziskovalci zaznali v tropskem in južnem Atlantiku, severnem Pacifiku ter v Južnem oceanu.
Znanstveniki z Inštituta za atmosfersko fiziko Kitajske akademije znanosti so opozorili na dolgoročne posledice takšnega kopičenja energije. Povečana vsebnost toplote v oceanih vpliva na globalne vremenske vzorce, dvig morske gladine in morsko biodiverziteto. Podatki, ki so jih združili iz vodilnih mednarodnih centrov v Aziji, Evropi in obeh Amerikah, potrjujejo jasen in vztrajen vzorec segrevanja v svetovnem merilu.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Novica je splošnega pomena za prebivalce Slovenije, saj globalno segrevanje oceanov vpliva na podnebne vzorce po celotni Evropi, vključno s Sredozemljem. Čeprav Slovenija ni neposredno omenjena, so tovrstni okoljski trendi ključni za razumevanje prihodnjih ekstremnih vremenskih pojavov v regiji.
Slovenija kot članica EU sodeluje pri podnebnih politikah, ki temeljijo na takšnih znanstvenih dognanjih. Spremembe v oceanih dolgoročno vplivajo na padavinski režim in kmetijstvo v državi, kar povečuje pomembnost spremljanja mednarodnih okoljskih raziskav.