Ameriške multinacionalne družbe bodo v skladu z novim sporazumom v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) oproščene plačevanja višjih davkov na dobiček v tujini, je poročala ameriška televizija ABC. Odločitev predstavlja pomemben preobrat v prizadevanjih za uvedbo enotnega globalnega minimalnega davka, ki so ga države članice OECD načrtovale z namenom preprečevanja davčnih utaj in selitve dobičkov v davčne oaze.
Izvzetje ameriških podjetij iz tega sistema pomeni, da bodo največje korporacije še naprej delovale pod ugodnejšimi pogoji, kar bi lahko vplivalo na konkurenčnost podjetij iz drugih regij, vključno z Evropsko unijo. Čeprav so bila pogajanja dolgotrajna in so težila k pravičnejši porazdelitvi davčnih bremen na svetovni ravni, zadnji dogovor kaže na močan vpliv ameriške gospodarske diplomacije znotraj mednarodnih organizacij.
Izjave
"Ameriške multinacionalke bodo v skladu s sporazumom v okviru Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) oproščene plačevanja višjih davkov na dobiček v tujini."
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Odločitev neposredno vpliva na globalno davčno konkurenčnost in proračunske prihodke držav članic EU, vključno s Slovenijo. Kot država z razmeroma majhnim notranjim trgom, ki se zavzema za stabilne davčne okvire znotraj OECD, bi Slovenija lahko občutila posledice manjše davčne izenačenosti mednarodnih akterjev.
Slovensko gospodarstvo je tesno povezano z evropskimi verigami vrednosti, kjer ameriške multinacionalke pogosto nastopajo kot ključni partnerji ali konkurenti. Če te korporacije niso zavezane enakim davčnim pravilom, to ustvarja neenakopravne pogoje na trgu, kar je v nasprotju s prizadevanji slovenske zunanje politike za pravično obdavčitev digitalnega in globalnega gospodarstva.
Zaradi nadaljevanja prekinitve financiranja ameriške vlade je na stotisoče zveznih uslužbencev prisiljeno na dopust ali delajo brez plačila. Republikanci in demokrati si medsebojno pripisujejo krivdo in opozarjajo na posledice. V Zvezni upravi za jedrsko varnost bi lahko odpustili večino zaposlenih.
Ameriški predsednik Donald Trump je podpisal izvršni ukaz, s katerim so se Združene države Amerike umaknile iz 66 mednarodnih organizacij, agencij in komisij. Odločitev zajema predvsem organe pod okriljem Združenih narodov, ki se ukvarjajo z vprašanji podnebnih sprememb in delavskih pravic. Predsednik Trump je delovanje teh institucij označil za nepotrebno, potratno in v nasprotju z interesi države.
Največ kritike v mednarodni skupnosti je sprožil umik iz ključnega podnebnega sporazuma, s čimer so ZDA postale edina država na svetu, ki se je odločila za takšen korak. Evropska komisija je v Bruslju potezo označila za obžalovanja vredno in poudarila pomen skupnega boja proti globalnemu segrevanju. Ameriška administracija vztraja, da so te organizacije odvečne in da sredstva porabljajo neučinkovito.
Ta poteza predstavlja močan premik k izolacionizmu ameriške zunanje politike in vzbuja skrbi glede prihodnosti mednarodnega sodelovanja. Analitiki opozarjajo, da bi lahko takšen obsežen izstop oslabil vpliv ZDA na globalni ravni in hkrati otežil izvajanje kolektivnih okoljskih standardov. Diplomatski odnosi s strateškimi partnerji, vključno z Evropsko unijo, ostajajo zaradi te odločitve napeti.
Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (AmCham) je izrazila zaskrbljenost glede napovedanih sprememb davčne politike. Opozarjajo, da bi te spremembe, čeprav naj bi spodbujale konkurenčnost in zmanjševale stroške dela, lahko imele nasprotni učinek. Po mnenju AmCham namreč povečujejo negotovost in zmanjšujejo zaupanje v gospodarsko okolje.
Vlada ameriškega predsednika Donalda Trumpa je posodobila seznam držav, za katere velja obvezno plačilo varščine v višini 15.000 ameriških dolarjev ob vstopu v Združene države Amerike. Na seznam je bilo tiho, v času praznikov, dodanih sedem novih držav, med katerimi jih je pet z afriške celine. Ukrep je del širše strategije zaostrovanja pogojev vstopa v državo, ki jo Trumpova administracija izvaja v svojem drugem mandatu.
Ta poteza nadgrajuje predhodne odločitve o prepovedih potovanj, s katerimi so Združene države Amerike znatno omejile vstop državljanom številnih držav. Cilj varščine je po navedbah ameriških uradnikov zagotoviti, da bodo tuji državljani zapustili državo pred iztekom vizuma. Kritiki ukrepa opozarjajo, da visoki finančni zneski predstavljajo de facto prepoved vstopa za večino prebivalcev omenjenih regij, kar še dodatno poglablja razkorak med ZDA in prizadetimi državami v Afriki in Aziji.
Švica in ZDA sta sklenili trgovinski dogovor, v skladu s katerim bodo ZDA znižale carine na uvoz blaga iz Švice s 39 na 15 odstotkov. Švicarska vlada je dogovor že potrdila, medtem ko ameriška stran podrobnosti še ni razkrila, a jih bo po napovedih kmalu objavila. Dogovor naj bi vključeval tudi 200 milijard dolarjev ameriških investicij v Švico.
Ruski naftni velikan Lukoil je zaradi pritiska ameriških sankcij prodal svoje premoženje v tujini švicarskemu trgovcu z nafto Gunvor. Posel vključuje mrežo bencinskih servisov v 20 državah in tri rafinerije v Evropski uniji, med drugim tudi črpalke na Balkanu. Vrednost posla ni bila razkrita.
Odločitev neposredno vpliva na globalno davčno konkurenčnost in proračunske prihodke držav članic EU, vključno s Slovenijo. Kot država z razmeroma majhnim notranjim trgom, ki se zavzema za stabilne davčne okvire znotraj OECD, bi Slovenija lahko občutila posledice manjše davčne izenačenosti mednarodnih akterjev.
Slovensko gospodarstvo je tesno povezano z evropskimi verigami vrednosti, kjer ameriške multinacionalke pogosto nastopajo kot ključni partnerji ali konkurenti. Če te korporacije niso zavezane enakim davčnim pravilom, to ustvarja neenakopravne pogoje na trgu, kar je v nasprotju s prizadevanji slovenske zunanje politike za pravično obdavčitev digitalnega in globalnega gospodarstva.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.