Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrnilo tožbeni zahtevek Belokranjca, ki so ga maja 2019 ugrabili trije tujci, ki so v Slovenijo vstopili nezakonito. Tožnik je od države zahteval odškodnino v višini 45.500 evrov, saj je menil, da Republika Slovenija ni zagotovila ustrezne varnosti na obmejnem območju, kar je omogočilo njegovo ugrabitev sredi domačega vinograda.
Incident se je zgodil, ko so takrat 79-letnega moškega ugrabili trije nezakoniti migranti, ga zvezali in ga v njegovem lastnem avtomobilu več ur zadrževali kot talca. Po večurnem potovanju proti italijanski meji so ga napadalci izpustili v bližini Sežane, nato pa s kradenim vozilom pobegnili v Italijo, kjer so jih pozneje prijeli tamkajšnji varnostni organi.
Sodišče je v razsodbi presodilo, da država ni odgovorna za ravnanja tretjih oseb in da policija na območju Bele krajine izvaja ustrezne varnostne ukrepe glede na takratne razmere. Odločitev sodišča je v določenih delih javnosti in medijev sprožila ostre odzive, zlasti glede vprašanja odgovornosti države za varnost državljanov ob meji.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogodek je izjemno relevanten za slovensko javnost, saj se dotika ključnih vprašanj nacionalne varnosti, nadzora državne meje in pravne odgovornosti države do svojih državljanov. Sodba postavlja precedens glede vprašanja, ali je država odškodninsko odgovorna za kazniva dejanja, ki jih storijo tujci, ki nezakonito prestopijo mejo.
Primer ima tudi močan politični in družbeni odmev, saj Bela krajina velja za eno izmed najbolj obremenjenih regij na t. i. balkanski migracijski poti. Odločitev sodišča neposredno vpliva na zaupanje prebivalcev obmejnih območij v institucije pravne države in njihovo dojemanje osebne varnosti.
