Mamdani napovedal konec vljudnega diskurza v New Yorku, Karystianou v Grčiji ustanovila politično stranko

Zohran Mamdani je 1. januarja uradno prevzel dolžnosti župana New Yorka, s čimer je postal prvi muslimanski in demokratični socialist na čelu ameriške finančne prestolnice. Mamdani je zaprisegel na Koranu, pri čemer sta mu ob strani stala senator Bernie Sanders in kongresnica Alexandria Ocasio-Cortez. V svojem nastopnem govoru je napovedal radikalen prelom s preteklostjo in poudaril, da bo hladni individualizem zamenjal s toplino kolektivizma. Njegov program vključuje uvedbo brezplačnega javnega prevoza, vzpostavitev obsežne javne gradnje neprofitnih stanovanj, uvedbo davka za milijonarje ter zagotovitev brezplačnega otroškega varstva za vse prebivalce. Njegov prevzem oblasti je sprožil ostre odzive konservativnih kritikov in delov Demokratske stranke, ki opozarjajo na ideološko razhajanje znotraj stranke. Kritiki poudarjajo zgodovinske neuspehe kolektivističnih sistemov in Mamdanijev pristop označujejo za nevaren radikalizem, ki bi lahko spodkopal gospodarsko stabilnost mesta. Medtem ko napredno krilo demokratov proslavlja zmago kot vrnitev socialističnih idealov, zmerni člani stranke svarijo pred revolucionarno retoriko, ki po njihovem mnenju ogroža tradicionalni ameriški družbeni red. Zaprisega predstavlja vrhunec procesa, ki se je začel z njegovo presenetljivo zmago na predvolitvah, kjer je kljub nasprotovanju uveljavljenih politikov pridobil podporo volivcev.

Novi župan New Yorka, demokratični socialist Zohran Mamdani, je javno stopil v bran svoji nedavno imenovani uradnici za stanovanjsko politiko Cei Weaver, ki se je znašla pod plazom kritik zaradi preteklih objav na družbenih omrežjih. Weaverjeva, ki vodi urad za zaščito najemnikov, je v svojih izbrisanih objavah iz let 2017 in 2019 lastništvo nepremičnin označila za orodje prevlade belcev in pozvala k zasegu zasebne lastnine v korist kolektivnega dobra. Njeni komentarji so sprožili ostre odzive v ameriški politiki in medijih, saj kritiki trdijo, da takšna stališča ogrožajo temelje ekonomske stabilnosti delavskega razreda. Nekdanji župan New Yorka Eric Adams je bil eden najglasnejših kritikov, ki je objave označil za popoln odklon od realnosti in poudaril, da je lastništvo nepremičnin ključno za ustvarjanje bogastva generacij med priseljenci in temnopoltimi prebivalci mesta. Poleg Adamsa so se kritikam pridružili tudi uradniki ministrstva za pravosodje in uredniški odbor časnika The Washington Post. Kljub naraščajočemu pritisku Mamdani vztraja pri svoji odločitvi, saj Weaverjeva predstavlja steber njegove politike širjenja nadzora nad najemninami in boja proti malomarnim lastnikom stanovanj. Sporno imenovanje se je zgodilo le nekaj dni po Mamdanijevi inauguraciji, kar kaže na visoko stopnjo nadzora, ki ga bo deležna njegova administracija. Mamdani je na položaj prišel z obljubami o korenitih spremembah na stanovanjskem trgu, vendar so radikalna stališča njegove ekipe hitro postala osrednja točka političnega spora v največjem ameriškem mestu. Razprava o Weaverjevi odpirajo širša vprašanja o prihodnosti nepremičninske politike v New Yorku pod vodstvom progresivne levice.

Novi župan New Yorka Zohran Mamdani se je teden dni po prevzemu položaja znašel pod plazom kritik in posmeha zaradi izjav o dostopnosti vstopnic za svetovno prvenstvo v nogometu. Mamdani, ki zagovarja socialistična načela, je izrazil namero, da bi njegova ekipa omogočila nižje cene vstopnic za navadne državljane, saj naj bi trenutne cene, ki dosegajo 600 dolarjev, nogomet spreminjale v luksuzno izkušnjo. Uporabniki družbenih omrežij so njegove trditve hitro demantirali s pojasnili, da župan mesta nima pristojnosti nad določanjem cen vstopnic za mednarodne športne dogodke, ki so pod okriljem Fife. Poleg zapletov z vstopnicami se Mamdani sooča z očitki o dvoličnosti glede javnega prevoza. Čeprav je v predvolilni kampanji obljubljal brezplačen prevoz, so se cene podzemne železnice in avtobusov v New Yorku povišale takoj po njegovem nastopu funkcije 1. januarja. Kritiki poudarjajo, da se župan namesto z reševanjem logističnih in finančnih izzivov mesta raje poslužuje aktivistične retorike, ki nima podlage v realni politiki. Njegov začetek mandata nekateri analitiki označujejo za politično ponižanje, saj naj bi se prepad med njegovimi obljubami o enakosti in dejanskimi stroški bivanja v mestu poglobil že v prvih dneh. Newyorčani so namesto napovedane revolucije prejeli podražitve, kar močno spodkopava županovo verodostojnost pri vprašanjih dostopnosti in socialne pravičnosti.