Družbene ureditve: Aristokracija, meritokracija, tehnokracija in možnost nove revolucije
Objavljeno: 16. 12. 2025 5:56
Članki obravnavajo različne družbene ureditve, kot so aristokracija, meritokracija in tehnokracija, ter razmišljajo o potencialni revoluciji, ki bi lahko strmoglavila obstoječe elite. Poudarek je na tem, kako so se aristokracije tradicionalno oblikovale na bojiščih in kako bi lahko prišlo do sprememb v prihodnosti.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Članki obravnavajo družbene sisteme in potencialne družbene spremembe, kar je relevantno za razumevanje političnih in družbenih dinamik tudi v Sloveniji.
Brandon Smith iz Alt Marketa poroča, da kulturni boj na Zahodu dosega vrhunec, pri čemer mediji sprva zanikajo obstoj konflikta, nato pa ga pripišejo radikalnim desničarjem. James Howard Kunstler pa poudarja, da si Zahod s pravnimi bitkami v imenu 'demokracije' duši življenje. Opozarja, da izraz 'demokracija' pogosto prikriva resnične namene politične levice.
Članek na libertarianinstitute.org zavrača obtožbe, da je kapitalizem odgovoren za družbene pomanjkljivosti, in poudarja individualno odgovornost. Hkrati KKE (Komunistična partija Grčije) na idcommunism.com kritizira koncept "večpolarnega sveta", ki ga vidi kot prikrivanje kapitalizma. KKE izpostavlja, da nekatere sile vidijo imperializem zgolj kot ameriško prevlado in pozdravljajo nastajajoče sile kot alternativo, kar pa po njihovem mnenju ne naslavlja temeljnih problemov kapitalizma.
Članek obravnava tesnobo, imenovano »Prihodnost, ki jo bomo zamudili« (TFWM), ki se nanaša na zavedanje, da bodo prihodnje generacije morda spraševale, zakaj nismo izkoristili orodij za zdravljenje, ustvarjanje in povezovanje. Poudarja, da politična neaktivnost ovira izkoriščanje potenciala umetne inteligence. Hkrati se Amerika sooča s krizo upadanja državljanske zavesti, kjer ljudje izgubljajo zaupanje v institucije in voditelje. Eric Schmidt, nekdanji direktor Googla, opozarja pred prevelikim zanašanjem na tehnologijo, saj ljudje v demokratičnih državah pogosto iščejo rešitve v tehnologiji, ko politika ne prinaša rezultatov. Raziskave kažejo, da nekateri državljani celo bolj zaupajo umetni inteligenci kot politikom.
Dva članka obravnavata perečo grožnjo ameriški demokraciji. Opozarjata na nezadržen vzpon korporacij in na erozijo sistema nadzora in ravnotežja, temeljnega stebra ameriške vlade. Članki izpostavljajo pasivnost kongresa, ki se odpoveduje svoji ustavni odgovornosti, in poudarjajo nevarnost 'nevidne vlade', ki jo predstavljajo koruptivni poslovni interesi. Avtorji trdijo, da ta tiha grožnja pospešuje propad Amerike, pri čemer korporacije postajajo gospodarji ljudi, namesto da bi bile njihovi služabniki.
Katherine Boyle, zaveznica podpredsednika J.D. Vancea, naj bi preusmerila naložbe tveganega kapitala v podjetja, ki so usklajena z ameriškimi nacionalnimi interesi, da bi spodbudila obnovo Amerike, kot jo vidi gibanje MAGA. Medtem se pojavljajo pozivi k aktivnemu boju proti republikanskemu avtoritarnemu napadu na ameriško demokracijo. Ian Miller pa je objavil članek, v katerem trdi, da Francis Collins razkriva lastno nekompetentnost v zvezi z odzivom na Covid.
V Združenih državah Amerike Vrhovno sodišče preučuje ustavnost določb zakona o volilni pravici iz leta 1965, ki ščiti glasovalno moč temnopoltih in drugih manjšinskih skupnosti, pri čemer se pojavljajo vprašanja o enakopravnosti. Hkrati afera Jeffreyja Epsteina izpostavlja sistemsko rasno neenakost, ki omogoča vplivnim belim moškim, da se izognejo odgovornosti, kar je zgodovinska značilnost ameriške družbe.
Članki obravnavajo družbene sisteme in potencialne družbene spremembe, kar je relevantno za razumevanje političnih in družbenih dinamik tudi v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.