Odbor Državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je po razpravi zavrnil predlog za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi elektronskih volitev (e-volitev), ki so ga v parlamentarni postopek vložili v stranki Demokrati. Člani odbora so ocenili, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, s čimer so ustavili proces, ki bi volivcem omogočil izrekanje o digitalizaciji volilnega procesa. Zavrnitev temelji na pomislekih glede varnosti, transparentnosti in morebitnih zlorab, ki jih prinaša tovrsten način glasovanja.
Kronologija dogodkov
-
5. dec. 2025 :
Vložitev predloga za posvetovalni referendum o e-volitvah.
Stranka Demokrati je v Državni zbor uradno vložila predlog za razpis posvetovalnega referenduma o uvedbi elektronskih volitev. S tem korakom so želeli vključiti državljane v odločanje o posodobitvi volilnega sistema, s ciljem povečanja udeležbe predvsem pri mladih generacijah in invalidih.
Predlagatelji so v razpravi poudarili, da bi uvedba e-volitev kot dodatne možnosti glasovanja povečala volilno udeležbo, zlasti med mladimi in osebami, ki težje dostopajo do fizičnih volišč. Kljub argumentom o modernizaciji demokracije pa večina v odboru ni podprla ideje, saj so prevladali argumenti o nezanesljivosti informacijske infrastrukture in tveganjih za integriteto volilnega rezultata. Odločitev odbora pomeni, da vprašanje e-volitev v bližnji prihodnosti ne bo predmet ljudskega odločanja.
Zavrnitev predloga odraža širšo previdnost slovenske politike pri uvajanju digitalnih rešitev v temeljne procese državne ureditve. Medtem ko so nekatere evropske države že eksperimentirale z e-volitvami, v Sloveniji ostajajo ključni pomisleki povezani z zagotavljanjem tajnosti glasovanja in preprečevanjem zunanjih vdorov v sistem. Razprava na odboru je pokazala, da trenutno ni zadostnega političnega soglasja za takšen korak v smeri digitalne preobrazbe volilnega sistema.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.