Milatović sklical nujno sejo Sveta za obrambo in varnost zaradi požarov v Črni gori

Črnogorski predsednik Jakov Milatović se je v New Yorku srečal z generalnim sekretarjem Združenih narodov Antoniom Guterresem in ga povabil, da obišče Črno goro prihodnje leto ob 20. obletnici članstva države v ZN. Milatović je izrazil podporo reformam sistema ZN in poudaril zavezanost Črne gore dialogu in sodelovanju.

Dejan Vukšić, svetovalec za varnost predsednika Črne gore Jakova Milatovića, je danes nepreklicno odstopil s svojega položaja. Odločitev za odstop je sledila po tem, ko je Mirjana Pajković, generalna direktorica Direktorata za izboljšanje in zaščito človekovih pravic in svoboščin na ministrstvu za človekove in manjšinske pravice, proti njemu vložila kazensko ovadbo zaradi domnevnih groženj. Iz kabineta predsednika Milatovića so potrdili prejem odstopne izjave, vendar podrobnejših pojasnil o razlogih niso podali, temveč so javnost napotili neposredno na Vukšića. Vukšić je v izjavi za medije potrdil, da je odstopil, da ne bi obremenjeval funkcije predsednika države. Pojasnil je, da spor izvira iz dogodka pred letom dni, ko naj bi mu Pajković v nekem lokalu odtujila mobilni telefon. Priznal je, da jo je kasneje poklical, zahteval vrnitev naprave in pri tem uporabil žaljivke, kar je potrdil tudi policiji. Primer dodatno zapletajo navedbe o anonimnih video posnetkih njunih pogovorov, ki naj bi jih Vukšić prejel v času svoje kandidature za ustavno sodišče. Incident predstavlja nov udarec za kabinet predsednika Milatovića, ki se že dlje časa sooča s političnimi pritiski in kritikami glede kadrovske politike.

Predsednik Demokratske stranke (DS) Srđan Milivojević je v pisni izjavi ostro kritiziral srbskega predsednika Aleksandra Vučića in ga obtožil, da s svojimi izjavami o dogodkih v črnogorski Zeti sramoti državo. Milivojević trdi, da Vučićeva retorika ne predstavlja pristne skrbi za srbsko skupnost zunaj matične države, temveč gre za politično manipulacijo. Po njegovih besedah Vučić nima moralne pravice podučevati drugih o demokraciji in vladavini prava, saj je njegov režim v Srbiji leta načrtno razgrajeval neodvisne institucije in kršil temeljne človekove pravice. Kritika prihaja v času povečanih napetosti med Beogradom in Podgorico, kjer Vučićev režim skuša prevzeti vlogo zaščitnika srbskih interesov v sosednjih državah. Milivojević poudarja, da je takšno delovanje protislovno, saj se srbske oblasti doma soočajo z očitki o avtoritarnem vladanju in spodkopavanju pravne države. Opozicijski voditelj je še dodal, da so poskusi Beograda, da bi se predstavil kot branilec svobode v regiji, neprepričljivi glede na dejansko stanje demokracije znotraj meja same Srbije. Ta politični spor dodatno osvetljuje globok razkorak med srbsko oblastjo in opozicijo glede regionalne politike in standardov upravljanja.