Ukrajinski predsednik Zelenski na položaj obrambnega ministra imenoval Mihajla Fedorova
Objavljeno: 3. 1. 2026 2:41
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v okviru širšega preoblikovanja vladnega kabineta za novega obrambnega ministra predlagal Mihajla Fedorova, ki je do sedaj vodil ministrstvo za digitalno preobrazbo. 34-letni Fedorov bo na tem ključnem položaju zamenjal dosedanjega ministra, kar je del širše strategije prestrukturiranja ukrajinskega obrambnega ministrstva v času trajajočih vojaških operacij. Odločitev je Zelenski sporočil v video nagovoru, v katerem je poudaril potrebo po spremembi strukture obrambnega resorja.
Preoblikovanje vlade se je začelo že z imenovanjem Kirila Budanova, dosedanjega vodje vojaške obveščevalne službe, na položaj vodje kabineta ukrajinskega predsednika. Ta kadrovska menjava je sprožila verižno reakcijo imenovanj, s katero želi ukrajinski državni vrh osvežiti ekipo in prilagoditi vodenje države trenutnim varnostnim izzivom. Fedorov, ki velja za tesnega sodelavca Zelenskega, je znan predvsem po digitalizaciji javne uprave in uvajanju tehnoloških inovacij na bojišču.
Kontekst in ozadje
22. jul. 2025
Mirovni pogovori v Turčiji in mednarodna trenja
V času diplomatskih prizadevanj za mir so se v Turčiji nadaljevali pogovori med Ukrajino in Rusijo, medtem ko je Iran vztrajal pri svojem jedrskem programu. Istočasno so Združene države Amerike ponovno izstopile iz Unesca in uvedle nove vizne takse, kar je vplivalo na mednarodne odnose.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja stabilnost ukrajinskega političnega in obrambnega vrha, saj kadrovske menjave neposredno vplivajo na učinkovitost ukrajinske obrambe in s tem na širšo varnostno situacijo v Evropi. Poleg tega Slovenija nudi vojaško pomoč Ukrajini, zato so spremembe na ministrstvu, ki usklajuje to pomoč, strateškega pomena za slovensko zunanjo politiko.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da se je na božični dan pogovarjal s posebnim odposlancem ameriškega predsednika Donalda Trumpa, Stevom Witkoffom, in zetom Jaredom Kushnerjem o možnostih približevanja miru. Pogovor je trajal približno eno uro.
V ukrajinski prestolnici Kijev potekajo novi krogi intenzivnih posvetovanj med ukrajinskimi oblastmi ter njihovimi evropskimi in ameriškimi zavezniki. Osrednja tema pogovorov je oblikovanje varnostnih jamstev, ki bi Ukrajini zagotovila stabilnost v primeru morebitnega dogovora o premirju ali končanju vojne z Rusijo. Po navedbah predsednika Volodimirja Zelenskega je udeležbo na srečanju potrdilo petnajst držav, prisotni pa so tudi visoki predstavniki Evropske unije in zveze Nato. Medtem ko so evropski svetovalci za nacionalno varnost v Kijevu fizično prisotni, se je ameriška delegacija pogovorov udeležila prek videopovezave.
Srečanje predstavlja ključno pripravo na vrh t. i. koalicije voljnih, ki bo prihodnji teden potekal v Franciji. Diplomatska prizadevanja se stopnjujejo v senci decembrskih pogovorov Zelenskega z Donaldom Trumpom v Washingtonu, kjer so razpravljali o ameriškem mirovnem načrtu, vendar nekatera občutljiva vprašanja ostajajo odprta. Moskva je na dogajanje odgovorila z napovedjo zaostritve svojega stališča, pri čemer ruska stran Kijev obtožuje domnevnih napadov z brezpilotnimi letalniki na rezidenco predsednika Vladimirja Putina in civilne cilje. Kljub ruskim trditvam so ameriški obveščevalni viri predhodno ocenili, da ukrajinske sile niso ciljale Putinove rezidence.
Ameriški visoki uradniki, vključno z zunanjim ministrom Marcom Rubiom in posebnim odposlancem Stevom Witkoffom, so se v sredo, 31. decembra 2025, v spremstvu Jareda Kushnerja sestali s ključnimi zavezniki glede prihodnosti mirovnega procesa v Ukrajini. Pogovorov so se udeležili ukrajinski minister za obrambo Rustem Umerov ter svetovalci za nacionalno varnost iz Združenega kraljestva, Francije in Nemčije. Namen srečanja je bil določiti konkretne korake za ustavitev sovražnosti in vzpostavitev trajnih varnostnih jamstev, ki bi preprečila morebitne ponovne konflikte v regiji.
Posebni odposlanec Witkoff je poudaril, da so se sogovorniki osredotočili na praktične načine za izvajanje mirovnega načrta novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Razprave so vključevale oblikovanje učinkovitih mehanizmov za preprečevanje spopadov na terenu. Ukrajinska stran je prek ministra Umerova potrdila, da se bodo stiki nadaljevali takoj po novem letu, ko pričakujejo sprejetje prvih oprijemljivih odločitev. Srečanje predstavlja pomemben korak pri usklajevanju stališč med Washingtonom in evropskimi prestolnicami glede končne oblike mirovnega sporazuma z Rusijo.
Evropska unija na vrhu krepi prizadevanja za obrambo in podporo Ukrajini, pri čemer razpravljajo o pobudah, kot sta "Evropa obrambe" in "Zid dronov". V Ukrajini je bil ubit proruski uradnik v regiji Herson v ukrajinskem napadu z dronom. Predsednik Zelenski je ob tem obtožil Rusijo, da povečuje tveganje jedrske nesreče po prekinitvi napajanja v Černobilu. Danska premierka je opozorila na najtežje in najbolj nevarno stanje v Evropi po drugi svetovni vojni.
Ukrajinska vojaška obveščevalna služba (GUR) je v četrtek razkrila, da je uspešno izvedla operacijo dezinformiranja, v kateri je uprizorila smrt Denisa Kapustina, poveljnika Ruskega prostovoljnega korpusa (RVC). GUR je sporočila, da je bila operacija namenjena preprečitvi poskusa atentata na Kapustina in identifikaciji ruskih agentov, ki delujejo znotraj varnostnih struktur. Kot del operacije so 27. decembra lažno poročali, da je Kapustin umrl v napadu z droni v Zaporožju.
Operacija, ki je trajala več kot mesec dni, je Ukrajini prinesla tudi znatna finančna sredstva. Po navedbah obveščevalnih služb je Rusija za Kapustinovo glavo razpisala nagrado v višini 500.000 ameriških dolarjev. Kijevu je uspelo ta sredstva pridobiti od ruskih obveščevalnih služb, denar pa bo po besedah vodje GUR Kirila Budanova namenjen nadaljnji podpori ukrajinskim vojaškim operacijam. Kapustin, ki vodi enoto ruskih prostovoljcev na strani Ukrajine, se je po razkritju operacije že javno oglasil in potrdil svojo pripravljenost za vrnitev na fronto.
Ameriška obveščevalna agencija CIA je v najnovejšem poročilu ocenila, da Ukrajina v nedavnem napadu z brezpilotnimi letalniki na severu Rusije ni ciljala rezidence predsednika Vladimirja Putina. Direktor agencije John Ratcliffe je te ugotovitve v sredo predstavil predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, s čimer je neposredno spodkopal navedbe Kremlja o domnevnem poskusu atentata. Ruska stran je pred tem trdila, da je bil cilj napada Putinova rezidenca v regiji Novgorod, kar je ruski predsednik v ponedeljkovem telefonskem pogovoru osebno prenesel tudi Trumpu.
Medtem ko je Trump sprva izrazil močno nezadovoljstvo nad ruskimi obtožbami, je po brifingu s strani obveščevalnih služb zavzel precej bolj previdno stališče. Ta razvoj dogodkov sovpada s ključno fazo mirovnih prizadevanj, saj je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski v novoletnem nagovoru sporočil, da je mirovni sporazum pripravljen že v 90 odstotkih. Zelenski je ob tem opozoril, da preostalih deset odstotkov vključuje ključne varnostne garancije, ki bodo odločile o prihodnosti Ukrajine in celotne Evrope. Kijev poudarja, da ne bo sprejel nobene pogodbe, ki bi Rusiji omogočila ponovno invazijo v prihodnosti.
Slovenija kot članica EU in Nata pozorno spremlja stabilnost ukrajinskega političnega in obrambnega vrha, saj kadrovske menjave neposredno vplivajo na učinkovitost ukrajinske obrambe in s tem na širšo varnostno situacijo v Evropi. Poleg tega Slovenija nudi vojaško pomoč Ukrajini, zato so spremembe na ministrstvu, ki usklajuje to pomoč, strateškega pomena za slovensko zunanjo politiko.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.