Trumpova administracija spremenila pravila Kennedyjevega centra in sprožila preiskavo o maščevalnem pregonu

V prvem letu drugega mandata ameriškega predsednika Donalda Trumpa so republikanski zakonodajalci izrazili resne pomisleke glede procesa preoblikovanja volilnih okrajev, ki po mnenju nekaterih ogroža politično stabilnost države. Republikanski kongresnik Kevin Kiley je nenehno spreminjanje meja okrožij označil za "popolno norost", saj takšna praksa otežuje učinkovito zastopanje državljanov. Medtem ko so nekatere zvezne države, kot so Kalifornija, Missouri in Teksas, nove načrte že uveljavile, so bili poskusi v drugih državah, denimo v Arkansasu in Kansasu, zavrnjeni. Istočasno se Trumpova administracija sooča z očitki o avtoritarnem prevzemu Kennedyjevega centra v Washingtonu. Po poročanju tujih medijev je Trump spremenil pravila delovanja ustanove tako, da imajo glasovalno pravico le člani upravnega odbora, ki jih je imenoval sam. Ta poteza, ki vključuje tudi prizadevanja za preimenovanje centra po Trumpu brez potrebne odobritve kongresa, je sprožila val odpovedi umetnikov ter povzročila upad prodaje vstopnic in gledanosti. Demokratska poslanka Joyce Beatty je vložila tožbo, v kateri trdi, da so bili opozicijski člani odbora med procesom odločanja namenoma utišani.

Ameriška pravosodna ministrica Pam Bondi je napovedala obsežne preiskave nekdanjih uradnikov iz administracij predsednikov Baracka Obame in Joeja Bidna. Po njenih besedah so bili ti vpleteni v "oboroževanje vlade" oziroma politizacijo pravosodnih organov za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Bondijeva je v pisnem intervjuju poudarila, da zvezni tožilci in agenti pod njenim vodstvom aktivno preiskujejo primere po vsej državi, ki jih je označila za desetletni madež na ugledu ZDA. Pri tem je pohvalila predsednika Donalda Trumpa, ker naj bi omogočil popravo škode, ki sta jo Ministrstvo za pravosodje (DOJ) in zvezni preiskovalni urad FBI domnevno povzročila z uporabo prekomernih pravnih postopkov in operacij. Sočasno so se v javnosti pojavili sodni dokumenti, ki mečejo senco na delovanje trenutne administracije pod vodstvom Trumpa. Sodnik Waverly D. Crenshaw Jr. je razkril dokumente, po katerih naj bi urad namestnika pravosodnega ministra Todda Blancha neposredno vplival na pregon Kilmarja Ábrega Garcíe, migranta, ki ga je vrhovno sodišče pred tem zaščitilo pred deportacijo. Obramba trdi, da gre za maščevalen pregon, potem ko je bila administracija prisiljena Garcío vrniti v državo iz Salvadorja. Ti dogodki dodatno poglabljajo spore glede neodvisnosti pravosodnih institucij v ZDA in njihove morebitne vloge v političnih spopadih.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je bila prisiljena umakniti iz pravnega postopka, s katerim je želela odvzeti nadzor nad kalifornijsko Nacionalno gardo demokratičnemu guvernerju Gavinu Newsomu. Pravosodno ministrstvo ZDA je na prizivnem sodišču devetega okrožja umaknilo zahtevo za federalizacijo enot, ki bi jih Trump uporabil za zaščito imigracijskih agentov pred protestniki med racijami. Odločitev sledi dvomom vrhovnega sodišča o pravni teoriji federalizacije vojaških sil, Newsom pa je potezo označil za konec nezakonite taktike ustrahovanja. Hkrati se Trumpovo pravosodno ministrstvo spopada z ogromnim logističnim izzivom pri pregledu več kot pet milijonov strani dokumentov, povezanih s preiskavo pokojnega Jeffreyja Epsteina. Ministrstvo, ki ga vodi Pam Bondi, poskuša zaposliti okoli 400 pravnikov, da bi zadostili zakonskemu roku za objavo dosjejev, ki ga je določil kongres. Poleg tega se krepijo politične napetosti zaradi novih preiskav proti nekdanjim obveščevalnim uradnikom, ki so preiskovali rusko vmešavanje v volitve leta 2016, kar kritiki označujejo za politično motivirano maščevanje Trumpove administracije.