Hrvaška združenja v Bosni in Hercegovini pozdravila obtožnice za vojne zločine v Vitezu

Županijsko državno odvjetništvo v Zagrebu je sprožilo uradno preiskavo proti trem nekdanjim pripadnikom srbskih paravojaških enot, ki jih bremenijo vojnih zločinov nad hrvaškimi civilisti in vojnimi ujetniki. Kazniva dejanja naj bi bila storjena julija 1991 na širšem območju občine Dvor na Uni. Osumljenci, ki so delovali v okviru sil t.i. SAO Krajine, so obtoženi umorov civilnega prebivalstva in hrvaškega policista. Preiskava se osredotoča na obdobje začetka hrvaške domovinske vojne, ko so paravojaške formacije izvajale sistematično nasilje na območjih pod njihovo kontrolo. Gre za del širših prizadevanj hrvaškega pravosodja za procesiranje odgovornih za grozodejstva iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki ostajajo prednostna naloga kljub pretečenemu času. Osumljenci so trenutno nedostopni hrvaškim organom pregona, vendar postopki potekajo v smeri zagotavljanja pravice za žrtve in njihove svojce.

Županijsko sodišče v Zagrebu je potrdilo obtožnico proti Dragutinu Ćelapu, nekdanjemu voditelju SDSS v Topuskem, zaradi vojnih zločinov nad civilisti leta 1991. Ćelapa obtožujejo brutalnih zločinov, vključno s hladnokrvnimi uboji traktoristov. Policija ga je že septembra prijavila tudi za vojne zločine, storjene leta 1992, kjer naj bi s snajperjem ubijal Hrvate.

Vrhovno sodišče Črne gore je razveljavilo odločitev Upravnega sodišča v zadevi podelitve nagrade 13. julij za leto 2025 in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Sodišče je s tem ugodilo tožbi profesorja Dragana Hajdukovića, ki je opozarjal na kršitev 17. člena zakona o državnih nagradah, saj so bile vse tri nagrade podeljene znotraj istega področja – kulture in umetnosti – kar zakon izrecno prepoveduje. Ta odločitev velja za pomembno zmago pravne države, saj je Vrhovno sodišče zavrnilo stališče nižjega sodišča, da odločitev o nagradi ni upravni akt, ki bi bil podvržen sodni kontroli. V ločenem postopku je Vrhovno sodišče zavrnilo zahtevo vrhovnega državnega tožilstva za zaščito zakonitosti v primeru nekdanjega glavnega specialnega tožilca Milivoja Katnića. Sodišče je potrdilo odločitev Višjega sodišča o delni odpravi začasnega zasega Katnićeve nepremičnine v Danilovgradu, saj ni bila ugotovljena časovna povezanost med gradnjo objektov leta 2010 in kaznivimi dejanji, ki se mu očitajo. Medtem ko se Višje sodišče v Podgorici sooča s povečano učinkovitostjo pri reševanju zaostankov, v političnem prostoru odmevajo opozorila princa Nikole o nesprejemljivosti revizije zgodovine skozi zakonodajne spremembe glede termina aneksije Črne gore.