Maroko uradno razglasil konec sedemletne suše

Poročilo nevladnih organizacij Climate Council in Emergency Leaders for Climate Action (ELCA) opozarja, da skoraj sedem milijonov Avstralcev živi na območjih, ki so izjemno izpostavljena gozdnim požarom. Strokovnjaki poudarjajo, da so predmestja večjih avstralskih mest, kot so Sydney, Melbourne in Perth, v nevarnosti, da doživijo opustošenje, podobno lanskemu požaru v Los Angelesu. Naraščanje števila prebivalcev na obrobju mest in dejstvo, da je do 90 odstotkov tamkajšnjih domov zgrajenih brez upoštevanja sodobnih protipožarnih standardov, še povečujeta tveganje za katastrofalne posledice v primeru požara. Istočasno se je odstavljeni venezuelski predsednik Nicolás Maduro pojavil pred sodiščem na Manhattnu, kjer se spopada z obtožbami o sodelovanju v narko-teroristični zaroti. Njegov naslednik je medtem zavzel bolj spravljivo držo do Washingtona, kar bi lahko pomenilo premik v diplomatskih odnosih med državama. V Avstraliji se poleg nevarnosti požarov ukvarjajo tudi s pozivi k ustanovitvi zvezne kraljeve komisije, ki bi preiskala dogodke v zvezi s terorističnim napadom v Bondiju in vprašanje antisemitizma.

Nekdanji tropski ciklon Koji je dosegel kopno na severu avstralske zvezne države Queensland, pri čemer se je njegova intenzivnost po prehodu obale zmanjšala. Kljub oslabitvi sistema so oblasti izdale opozorila pred močnim deževjem in sunki vetra, ki bodo v prihodnjih dneh še naprej ogrožali regijo. Premier Queenslanda je prebivalce pozval k previdnosti, saj obstaja velika nevarnost poplav zaradi obilnih padavin, ki spremljajo vremensko fronto. Vremenski sistem, ki je v preteklih dneh povzročal zaskrbljenost kot razvijajoči se ciklon, zdaj vpliva na severni del države predvsem z intenzivno vlago. Lokalna policija in reševalne službe poročajo o močnem bičanju obale, vendar so se neposredni vplivi vetra po prehodu na kopno nekoliko ublažili. Kljub temu ostajajo v veljavi opozorila za ogrožena območja, kjer pričakujejo nadaljnje težave v prometu in oskrbi. Dogodek je neposredna posledica vremenskega dogajanja, na katerega so se prebivalci pripravljali že od konca prejšnjega tedna. Ker se tla na tem območju hitro zasičijo z vodo, so hidrologi opozorili, da bodo reke v severnem Queenslandu verjetno narasle čez kritične meje. Oblasti še naprej spremljajo gibanje sistema, medtem ko se prebivalstvo spopada z odpravljanjem prvih posledic neurja.

Leto 2025 se je zapisalo kot drugo najtoplejše leto v zgodovini meritev, takoj za letom 2024, kar potrjuje trend intenzivnega globalnega segrevanja. Kljub naravnemu hladilnemu učinku pojava La Niña so temperature ostale rekordno visoke, kar strokovnjaki pripisujejo neustavljivemu kopičenju toplogrednih plinov v ozračju. Podatki kažejo, da je bilo zadnjih dvanajst let najtoplejših doslej, pri čemer so zadnja tri leta presegla predindustrijsko raven za več kot 1,4 stopinje Celzija. V tem kritičnem obdobju je administracija novoizvoljenega ameriškega predsednika Donalda Trumpa napovedala namero o umiku Združenih držav Amerike iz več kot 60 mednarodnih organizacij in pogodb, vključno z Okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in Medvladnim odborom za podnebne spremembe (IPCC). Ta odločitev predstavlja dramatičen preobrat v ameriški zunanji politiki in po mnenju kritikov ogroža globalna prizadevanja za zmanjšanje emisij ter varovanje človekovih pravic, ki so neposredno povezane z varnim okoljem. Medtem ko se svet spopada s finančnimi posledicami suš, poplav in ekstremnih vročinskih valov, raziskave v Afriki opozarjajo na težave pri uveljavljanju pravil o podnebnem financiranju. Ameriški umik bi lahko dodatno oslabil mednarodno sodelovanje in znanstveno poročanje, kar bi najbolj prizadelo ranljive skupnosti v državah, kot sta Bangladeš in Fidži, ki so odvisne od globalne pomoči pri prilagajanju na podnebne spremembe.