Članek obravnava tesnobo, imenovano »Prihodnost, ki jo bomo zamudili« (TFWM), ki se nanaša na zavedanje, da bodo prihodnje generacije morda spraševale, zakaj nismo izkoristili orodij za zdravljenje, ustvarjanje in povezovanje. Poudarja, da politična neaktivnost ovira izkoriščanje potenciala umetne inteligence. Hkrati se Amerika sooča s krizo upadanja državljanske zavesti, kjer ljudje izgubljajo zaupanje v institucije in voditelje. Eric Schmidt, nekdanji direktor Googla, opozarja pred prevelikim zanašanjem na tehnologijo, saj ljudje v demokratičnih državah pogosto iščejo rešitve v tehnologiji, ko politika ne prinaša rezultatov. Raziskave kažejo, da nekateri državljani celo bolj zaupajo umetni inteligenci kot politikom.

V Združenih državah Amerike Vrhovno sodišče preučuje ustavnost določb zakona o volilni pravici iz leta 1965, ki ščiti glasovalno moč temnopoltih in drugih manjšinskih skupnosti, pri čemer se pojavljajo vprašanja o enakopravnosti. Hkrati afera Jeffreyja Epsteina izpostavlja sistemsko rasno neenakost, ki omogoča vplivnim belim moškim, da se izognejo odgovornosti, kar je zgodovinska značilnost ameriške družbe.

Načelnik generalštaba francoske vojske, general Fabien Mandon, je v nagovoru na srečanju županov francoskih mest dejal, da se mora Francija pripraviti na težke žrtve, vključno z izgubo življenj, v primeru prihodnjega konflikta z Rusijo. Mandon je poudaril, da ima Francija potrebno znanje, ekonomsko in demografsko moč za odvračanje Moskve, vendar je ključna pripravljenost sprejeti bolečino in izgube za obrambo države. Njegova izjava je sprožila burne odzive javnosti in politikov, med njimi tudi kritike s strani Jeana-Luca Mélenchona, ustanovitelja levičarske stranke La France Insoumise.