Zdravniki za leto 2026 izpostavili pet znanstveno utemeljenih navad za boljše zdravje

Več kot tretjina prebivalcev Združenih držav Amerike se je v letu 2026 odločila, da bo v okviru novoletnih zaobljub prednostno obravnavala svoje duševno zdravje. Glede na izsledke nove raziskave namerava približno 38 odstotkov vprašanih sprejeti zaobljube, povezane z duševnim blagostanjem, kar predstavlja petodstotno povečanje v primerjavi s preteklim letom. Naraščajoči trend kaže na večje zavedanje o pomenu psihološkega zdravja v sodobni družbi, kjer posamezniki vedno pogosteje iščejo načine za obvladovanje stresa in izboljšanje kakovosti življenja. Kljub priljubljenosti tovrstnih odločitev pa strokovnjaki iz Kansasa opozarjajo na morebitne negativne vplive novoletnih zaobljub na posameznikovo počutje. Po mnenju strokovnjakov lahko stroge in pogosto nerealne zaobljube dejansko poslabšajo duševno stanje, saj neuspeh pri njihovem doseganju povzroča dodatne občutke krivde, nezadostnosti in tesnobe. Namesto drastičnih sprememb svetovalci priporočajo bolj postopne in prijazne pristope k osebnemu razvoju, ki ne temeljijo zgolj na prehodu v novo koledarsko leto.

Nova raziskava, objavljena v reviji Neurology, je razkrila pomembno povezavo med motnjami biološke ure in tveganjem za razvoj demence pri starejših odraslih. Znanstveniki so ugotovili, da so šibkejši in bolj razdrobljeni cirkadiani ritmi povezani z večjo verjetnostjo za kognitivni upad. Študija izpostavlja, da imajo posamezniki s tovrstnimi motnjami spanja in dnevne aktivnosti do 2,5-krat večje tveganje za razvoj bolezni. Poleg moči ritma se je kot kritičen faktor izkazal tudi čas vrhunca dnevne aktivnosti. Pri tistih, ki so najvišjo raven aktivnosti dosegli pozneje v dnevu namesto zjutraj ali dopoldne, so raziskovalci zabeležili dodatno povišano tveganje. Čeprav študija ne dokazuje neposredne vzročne zveze, rezultati močno nakazujejo, da lahko vzorci spanja in aktivnosti služijo kot zgodnji kazalniki skritih tveganj za zdravje možganov. Ugotovitve se dopolnjujejo s preteklimi dognanji o vplivu življenjskega sloga na kognitivno zdravje. Medtem ko so prejšnje študije poudarjale pomen telesne aktivnosti, kot je redna hoja, ta raziskava v ospredje postavlja kakovost in časovno usklajenost počitka ter budnosti. Razumevanje teh povezav bi lahko v prihodnje omogočilo boljše preventivne strategije pri starejši populaciji.

V Subotici je potekala karavana zdravja, kjer je kardiolog Nebojša Tasić, svetovalec ministra za zdravje, poudaril, da mladost ali dobro počutje nista nujno zagotovilo za dobro zdravje. Poudaril je, da se vse več mladih sooča z zdravstvenimi težavami.