ZDA in Lockheed Martin sklenila sporazum o potrojitvi proizvodnje prestreznikov PAC-3

Predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je v sredo napovedal stroge ukrepe proti ameriškim obrambnim izvajalcem, od katerih zahteva ustavitev izplačil dividend in odkupov lastnih delnic. Po besedah predsednika bodo omejitve veljale, dokler podjetja ne bodo znatno povečala proizvodnje vojaške opreme, izboljšala vzdrževanja in zgradila novih proizvodnih obratov. Trump je poudaril, da so trenutne stopnje proizvodnje nezadostne, hkrati pa je izpostavil po njegovem mnenju pretirane prejemke vodilnih kadrov v tej panogi. Novi ukrepi vključujejo tudi omejevanje najvišjih plač vodstvenim delavcem, ki naj bi ostale zamrznjene do konca gradnje novih tovarn. Predsednik je šel v svojih opozorilih še dlje in nekaterim podjetjem celo zagrozil s prekinitvijo obstoječih pogodb, če ne bodo sledila njegovim zahtevam glede krepitve vojaške industrijske baze. Kritike so usmerjene predvsem v finančne prakse, ki po mnenju administracije dajejo prednost delničarjem pred nacionalno varnostjo in obrambno pripravljenostjo države. Ta poteza predstavlja neposreden pritisk na največje proizvajalce orožja v ZDA, ki so v preteklih letih velike dobičke namenjali predvsem finančnim trgom. Bela hiša s temi navodili poskuša prisiliti industrijo v hitrejšo širitev zmogljivosti, kar je ključni del nove obrambne strategije. Odziv obrambnega sektorja na te napovedi še ni v celoti znan, vendar pa so nekateri analitiki že opozorili na morebitne negativne posledice za investicijsko klimo v tej strateško pomembni panogi.

Ameriški predsednik Donald Trump je napovedal ambiciozen načrt za povečanje obrambnega proračuna Združenih držav Amerike na 1,5 bilijona dolarjev za leto 2027. Predlagani znesek predstavlja več kot 50-odstotno povečanje glede na proračun za leto 2026, ki je znašal 901 milijardo dolarjev. Trump je svojo odločitev utemeljil s potrebo po izgradnji t. i. "sanjske vojske" v nevarnih časih, financiranje pa naj bi zagotovili prihodki iz naslova povišanih carin. Načrt vključuje investicije v nove obrambne sisteme, kot je zračni ščit "zlata kupola", in novo zasnovo mornariških plovil. Obenem je predsednik sprožil ostre kritike na račun vodilnih obrambnih podjetij, ki jim očita prepočasno proizvodnjo in nezadostno vzdrževanje opreme. Trump je izrazil nezadovoljstvo, ker podjetja namenjajo milijarde dolarjev za dividende in odkup lastnih delnic, namesto da bi vlagala v proizvodne zmogljivosti. Napovedal je stroge ukrepe, vključno s prepovedjo izplačil delničarjem in omejitvijo plač vodilnih delavcev na pet milijonov dolarjev za vsa podjetja, ki ne bodo dosegala zastavljenih meril glede hitrosti in kakovosti dobave. Trgi so se na Trumpove objave odzvali mešano. Delnice velikih obrambnih podjetij, kot so Lockheed Martin, Northrop Grumman in RTX, so po začetnih kritikah sprva padle, a so kasneje okrevale zaradi obetov o rekordnih vladnih pogodbah. Posebej izrazito rast so zabeležili proizvajalci brezpilotnih letal in avtonomnih sistemov, ki jih Trumpov novi pristop očitno favorizira pred tradicionalnimi obrambnimi giganti. Analitiki sicer opozarjajo na morebitne težave pri realizaciji tako obsežnega proračuna in vprašljivost financiranja izključno s carinami.

Ameriški obrambni koncern Lockheed Martin in ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike sta v torek, 6. januarja 2026, objavila sklenitev okvirnega sporazuma o znatnem povečanju proizvodnih zmogljivosti za prestrezne rakete sistema zračne obrambe patriot. Načrt predvideva, da se bo letna proizvodnja najnovejše različice raket PAC-3 MSE v prihodnjih sedmih letih povečala s trenutnih 600 na 2000 enot. Odločitev administracije predsednika Donalda Trumpa odraža novo strategijo Pentagona za pospešeno oboroževanje in obnovo ameriških zalog. Namestnik obrambnega ministra za nabavo Michael Duffy je poudaril, da dogovor predstavlja temeljno spremembo v pristopu k proizvodnji streliva, ki temelji na večletnih pogodbah s ključnimi izvajalci in njihovimi podizvajalci. Cilj sporazuma je zadovoljiti naraščajoče svetovno povpraševanje po teh obrambnih sistemih, ki jih poleg vojske Združenih držav Amerike uporablja še 17 drugih držav, vključno z Ukrajino. Čeprav končna vrednost posla še ni bila javno razkrita, so delnice podjetja Lockheed Martin po objavi zrasle za tri odstotke, analitiki pa napovedujejo, da bi projekt lahko prinesel več kot milijardo dolarjev dobička.