V savdskih jamah odkrili mumificirane ostanke gepardov

Arheologi so v severnem Malaviju odkrili ostanke 9500 let starega upepelitvenega ognja, kar predstavlja najstarejši dokaz o namernem sežiganju posmrtnih ostankov na afriški celini. Analiza 170 kostnih fragmentov je razkrila, da gre za posmrtne ostanke odrasle ženske, ki je pripadala skupnosti lovcev in nabiralcev. Najdišče se nahaja ob vznožju gore Hora, kjer so odkrili tudi kamnita orodja, ki so bila verjetno del pogrebnega obreda. Posebnost najdbe je dejstvo, da je grmada ostala nedotaknjena na svojem prvotnem mestu (in situ), kar znanstvenikom omogoča podroben vpogled v pogrebne prakse mezolitskih skupnosti. Raziskovalci so ugotovili, da je bila ženska visoka manj kot 150 centimetrov, njena starost ob smrti pa je bila ocenjena med 18 in 60 leti. Gre za edini primer upepelitve na tem arheološkem najdišču, kjer sicer prevladujejo klasični pokopi. Znanstvenike je presenetila odsotnost fragmentov zob in lobanjskih kosti v pepelu, kar odpira vprašanja o morebitnih specifičnih pogrebnih ritualih ali posmrtnem ravnanju s telesom. Bioarheologinja Elizabeth Sawchuk je poudarila, da najdba prinaša nove skrivnosti o duhovnem življenju zgodnjih prebivalcev Afrike, ki jih bo brez dodatnih dokazov težko popolnoma pojasniti. Odkritje postavlja nove mejnike v razumevanju razvoja človeške kulture in simbolizma.

Jennifer Lawrence se je znašla pod plazom kritik ljubiteljev psov, potem ko je v intervjuju dejala, da želi "uničiti vse pse", potem ko je eden od njih ugriznil njenega sina. Razkrila je, da se je po rojstvu otrok odločila oddati svojega psa. Kate Ferdinand je po prazničnem obdobju priznala, da se počuti preobremenjeno in izčrpano, kar je zaskrbelo njene oboževalce.

Kanadska služba za divje živali je v provinci Saskatchewan potrdila prvi primer ptičje gripe pri divji populaciji kritično ogroženih kanadskih žerjavov (Grus americana). Biolog Mark Bidwell je sporočil, da so virus odkrili pri dveh poginulih ptičih, kar predstavlja resno grožnjo za prihodnost te vrste, ki se že desetletja bori za preživetje. Strokovnjaki izražajo globoko zaskrbljenost, saj gre za prvi dokumentiran prenos virusa aviarne influence na to specifično vrsto v naravi. Zaradi izjemno majhnega števila osebkov v divjini bi lahko morebiten izbruh bolezni povzročil nepopravljivo škodo prizadevanjem za ohranitev vrste, ki velja za eno najredkejših ptic v Severni Ameriki. Biologi in naravovarstveniki zdaj pozorno spremljajo gibanje preostale populacije, da bi preprečili nadaljnje širjenje okužbe. Kanadski žerjavi so simbol uspešnega, a krhkega naravovarstva, zato njihova izpostavljenost ptičji gripi zahteva takojšnjo prilagoditev strategij zaščite ogroženih vrst v regiji.