Nizozemski obrambni minister se je opravičil za bombardiranje Hawije leta 2015

Mednarodno priznana jemenska vlada je danes razglasila 90-dnevne izredne razmere in za 72 ur popolnoma zaprla zračne, pomorske ter kopenske meje države. Odločitev sledi stopnjevanju napetosti na jugu države, kjer se vlada spopada z dejavnostmi separatistov, ki jih podpirajo Združeni arabski emirati. Razmere so se dodatno zaostrile po torkovem napadu sil Savdske Arabije na pristaniško mesto Mukala. Savdska Arabija je bombardiranje izvedla z namenom preprečitve tuje vojaške podpore separatistom, pri čemer so bili tarča napada domnevni pošiljki orožja iz Združenih arabskih emiratov. Ta dogodek razkriva poglabljanje razkola znotraj koalicije, ki se bori v Jemnu, saj so se interesi Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov očitno razšli. Zaprtje meja in uvedba izrednih razmer bosta verjetno še dodatno otežila humanitarno situacijo v državi, ki jo že leta pretresa državljanska vojna. Ukrepi vlade so usmerjeni v stabilizacijo razmer in preprečevanje nadaljnjega oboroževanja separatističnih sil na jugu, vendar hkrati pomenijo popolno izolacijo države v kritičnem obdobju.

Francoski premier Sébastien Lecornu je ministru za notranje zadeve Laurentu Nuñezu naročil, naj začne s tehničnimi pripravami na morebitne predčasne parlamentarne volitve v marcu 2026. Odločitev je bila sprejeta v luči vse večje verjetnosti izglasovanja nezaupnice njegovi vladi, ki jo napoveduje opozicija zaradi nestrinjanja s trgovinskim sporazumom z Mercosurjem. Volitve bi v primeru padca vlade izvedli sočasno z lokalnimi volitvami, ki so predvidene za 15. in 22. marec 2026. Kljub pripravam je Lecornu v javnih izjavah poudaril, da si ne želi ne nezaupnice ne razpustitve parlamenta, vendar se mora vlada odzvati na ustavno realnost in grožnje opozicije. Poslanka Clémentine Autain iz vrst ekološko-socialnega tabora je že potrdila, da bo glasovala za nezaupnico, in ob tem dodala, da se predčasnih volitev ne boji. Po njenih besedah je vlada pod velikim pritiskom zaradi nezadovoljstva s proračunsko politiko za leto 2026 in mednarodnimi trgovinskimi dogovori. Politična kriza v Franciji se stopnjuje, saj vlada nima zagotovljene stabilne večine v narodni skupščini. Povezovanje parlamentarnih volitev z lokalnimi bi po mnenju poznavalcev lahko predstavljalo logistični izziv, a hkrati poskus stabilizacije političnih razmer v državi. Premierov ukaz notranjemu ministru kaže na visoko stopnjo pripravljenosti na najslabši možni scenarij za trenutno izvršno oblast.

Bosanski obrambni minister Zukan Helez ni dovolil pristanek vojaškega letala Madžarske, s katerim bi moral v Banjaluko pripotovati madžarski zunanji minister Péter Szijjártó. Kot razlog za prepoved je navedel madžarsko podporo Dodiku in dejstvo, da ni prejel pojasnila, zakaj želi minister priti z vojaškim letalom.