Informacijski pooblaščenec je v luči izzivov, s katerimi se slovenske občine srečujejo pri zagotavljanju varnosti občanov in premoženja, podal pojasnila glede uporabe videonadzornih sistemov na javnih površinah. Čeprav tovrsten nadzor sam po sebi ni prepovedan, veljavna zakonodaja določa izjemno stroge pogoje za njegovo uvedbo. Občine morajo pri načrtovanju nadzora upoštevati načelo sorazmernosti in dokazati, da je takšen poseg v zasebnost posameznika nujen in upravičen.
Urad pooblaščenca poudarja, da morajo biti izpolnjeni vsi zakonski kriteriji, preden se lokalne oblasti odločijo za namestitev kamer. Glavni poudarek je na ravnovesju med varovanjem javnih dobrin in temeljnimi človekovimi pravicami do zasebnosti. Občine morajo v vsakem posameznem primeru skrbno presoditi, ali ciljev varnosti ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi, ki manj posegajo v informacijsko zasebnost mimoidočih.
Opozorilo prihaja v času, ko se večje število lokalnih skupnosti trudi zmanjšati stopnjo vandalizma in povečati splošno varnost na trgih in v parkih. Informacijski pooblaščenec s temi usmeritvami postavlja jasne meje, ki preprečujejo samovoljno ali preširoko uporabo nadzornih tehnologij brez ustrezne pravne podlage in predhodne analize vplivov na zasebnost.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
