Kritike na račun Sussan Ley zaradi izjav o neto ničelni stopnji emisij

Leto 2025 zaznamujejo pomembni pravni premiki na področju varovanja okolja, saj so podnebne tožbe po vsem svetu dosegle trinajst ključnih zmag. Deset let po sklenitvi Pariškega sporazuma in precedenčnem primeru Urgenda na Nizozemskem so sodišča ponovno odločila o ustavljanju projektov na fosilna goriva ter zahtevala revizijo nezadostnih državnih podnebnih načrtov. Pravni strokovnjaki poudarjajo, da se vzpostavlja nova globalna pravna arhitektura, ki države in korporacije sili k hitrejšemu zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Znanstvene raziskave in nove publikacije hkrati opozarjajo na nujnost takojšnjih ukrepov, saj energetski sektor, ki vključuje promet, ogrevanje in industrijo, predstavlja kar 75 odstotkov svetovnih emisij. Strokovnjaki, med njimi NASA-in James Hansen, opozarjajo, da se desetletja stara svarila o vplivu človekovih dejavnosti na podnebje uresničujejo v obliki ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči gozdni požari v Kanadi in katastrofalne poplave v Južni Aziji. Kljub resnosti razmer primeri iz Norveške, ki 98 odstotkov električne energije pridobi iz obnovljivih virov, in okrevanje koralnih grebenov na Fidžiju nudijo upanje za učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe. Razprava v strokovni javnosti se širi tudi na koncept antropocena oziroma tehnocena, kar poudarja neizbrisen pečat, ki ga človeška tehnologija in dejavnost puščata na planetu.

Konzervativna stranka v Združenem kraljestvu je obljubila, da bo odpravila zakon o podnebnih spremembah iz leta 2008, ki določa zmanjšanje emisij za 80 % do leta 2050. Kemi Badenoch je napovedala, da bi zakon nadomestila s strategijo, ki daje prednost poceni in zanesljivi energiji, kar je sprožilo kritike okoljevarstvenih skupin in obtožbe, da je njena poteza poskus posnemanja stranke Reform UK. Ta poteza pomeni konec dolgoletnega političnega soglasja glede podnebnih ukrepov v Veliki Britaniji.

Ameriška agencija za varstvo okolja (EPA) je s svoje spletne strani, ki pojasnjuje vzroke podnebnih sprememb, odstranila vse omembe fosilnih goriv, ki so glavni povzročitelj globalnega segrevanja. Sedaj stran omenja le naravne pojave, čeprav znanstveniki izračunavajo, da je skoraj vse segrevanje posledica človeške dejavnosti. Kritiki trdijo, da je to del prizadevanj Trumpove administracije za promocijo fosilnih goriv in škodovanje ljudem.