V Minneapolisu so se po smrti Renee Good stopnjevali protesti in priseljenske racije

V Minneapolisu in drugih mestih po Združenih državah Amerike so se razplamteli množični protesti po smrti 37-letne Renee Nicole Good, ki jo je prejšnji teden med operacijo pregona priseljencev ustrelil agent službe ICE. Ministrstvo za domovinsko varnost pod vodstvom sekretarke Kristi Noem je kljub ogorčenju javnosti in kritikah lokalnih politikov v Minnesoto napotilo na stotine dodatnih zveznih agentov. Medtem ko vlada trdi, da je šlo za samoobrambo pred napadom z vozilom, očividci in nekateri politiki opozarjajo na pretirano uporabo sile in pomanjkanje nadzora nad zveznimi organi. Demokratska kongresnica Ilhan Omar je javno kritizirala zvezne oblasti, potem ko ji je bil skupaj s kolegicami onemogočen dostop do centra za pridržanje Whipple, kjer so želele izvesti parlamentarni nadzor. Incident je sprožil tudi val notranjih nesoglasij znotraj zveznih služb; po poročanju nekaterih medijev so dokumenti razkrili, da se del osebja zaradi varnostnih tveganj in javnega odpora upira razporeditvi v Twin Cities. Hkrati so se v javnosti pojavili posnetki policistov iz Portlanda, ki so opravičevali streljanje, kar je še dodatno zaostrilo razpravo o policijski kulturi. Zvezne oblasti so operacijo v Minnesoti označile za svojo doslej največjo dejavnost pregona, kar nakazuje na nadaljnje stopnjevanje priseljevalne politike administracije Donalda Trumpa. Kljub protestom in pozivom k neodvisni preiskavi zvezno ministrstvo za domovinsko varnost vztraja pri svoji različici dogodkov in zavrača vključevanje lokalnih agencij v preiskavo smrti Renee Good. Razmere ostajajo napete, saj se napovedujejo novi shodi in morebitni nadaljnji spopadi med protestniki in zveznimi agenti.

V mestu Minneapolis in drugod po Združenih državah Amerike so izbruhnili množični protesti, potem ko je agent zvezne službe za priseljevanje in carine (ICE) med obsežno operacijo ustrelil in ubil 37-letno državljanko Renee Nicole Good. Incident je sprožil val ogorčenja v vseh 50 zveznih državah, protestniki pa zahtevajo ustavitev deportacij in razpustitev zveznih agencij za priseljevanje. Kljub nemirom je ministrica za domovinsko varnost Kristi Noem napovedala napotitev dodatnih stotih zveznih agentov v Minnesoto, da bi okrepili varnost zveznih uslužbencev in nadaljevali z operacijo, ki velja za največjo te vrste v zgodovini države. Zvezna država Minnesota in mesto Minneapolis sta proti administraciji predsednika Donalda Trumpa vložila tožbi, v katerih zveznim agentom očitata kršenje ustave in neselektivno aretiranje državljanov. Župan Minneapolisa Jacob Frey je poudaril, da zvezne oblasti ne smejo samovoljno ustavljati državljanov na ulicah ali izvajati nasilnih prijetij brez zakonske podlage. Podobne pravne korake sta ubrala tudi zvezna država Illinois in mesto Chicago, kjer zveznim silam očitajo "organizirano bombardiranje" in ustvarjanje ozračja strahu z uporabo vojaškega orožja in kemičnih sredstev. Napetosti med lokalnimi oblastmi in zvezno vlado se stopnjujejo, saj ministrica Noemova zavrača sodelovanje lokalnih organov pregona pri preiskavi streljanja. Medtem ko lokalni uradniki na podlagi videoposnetkov očividcev trdijo, da je bil uboj neupravičen, zvezna stran vztraja, da je agent ravnal v samoobrambi, pokojno pa so nekateri vladni predstavniki celo označili za domačo teroristko. Situacija ostaja izjemno negotova, saj se protesti širijo v velika mesta, kot so New York, Los Angeles in Chicago, kar dodatno poglablja politični razkol v državi.

Zvezna država Minnesota je skupaj z mestoma Minneapolis in St. Paul vložila tožbo proti ameriški zvezni vladi in njenim uradnikom, da bi ustavila povečan obseg dejavnosti agencije za priseljevanje in carine (ICE). Pravni ukrep sledi napotitvi stotin dodatnih zveznih agentov na to območje, kar je sprožilo val napetosti in protestov po vsej državi. Lokalne oblasti trdijo, da je takšen 'vdor' zveznih sil neupravičen in destabilizira lokalne skupnosti. Razmere so se močno zaostrile po nedavnem tragičnem dogodku, ko je agent agencije ICE ustrelil in ubil prebivalko Minneapolisa. Incident je sprožil množične demonstracije, ki so se v nekaterih primerih sprevrgle v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi organi. Državni in mestni voditelji v tožbi navajajo, da zvezne operacije ogrožajo javno varnost in kršijo pristojnosti lokalnih oblasti. Zvezne oblasti kljub nasprotovanju nadaljujejo z operacijami, ki jih utemeljujejo kot nujne za zagotavljanje varnosti in uveljavljanje zakonodaje o priseljevanju. Tožba predstavlja pomemben pravni spor med zvezno in lokalno ravnjo glede vprašanj suverenosti in nadzora nad policijskimi pooblastili v Združenih državah Amerike.