Nova znanstvena študija, objavljena v strokovni reviji Science, razkriva, da se lahko določeni nadpovprečno inteligentni psi naučijo imen predmetov zgolj s poslušanjem pogovorov med ljudmi. Raziskovalci so ugotovili, da ti psi, ki jih uvrščajo v skupino t. i. nadarjenih učencev besed (Gifted Word Learners), razvijejo sposobnost, ki so jo doslej pripisovali predvsem malčkom pri starosti okoli 18 mesecev ter nekaterim primatom in papigam.
V poskusu je deset psov opazovalo svoje lastnike, ko so se z drugo osebo pogovarjali o novi igrači, ne da bi psa neposredno nagovorili. Ko so psu kasneje naročili, naj iz drugega prostora prinese prav to igračo, je bilo pri nalogi uspešnih sedem od desetih živali. Rezultati kažejo, da ti psi ne potrebujejo neposrednega treninga za vsako novo besedo, temveč informacije o svetu črpajo iz socialnega okolja na podoben način kot otroci.
Kljub presenetljivim ugotovitvam znanstveniki poudarjajo, da gre za izjemno redko veščino, ki je omejena na elito pasjega sveta. Večina psov si sicer hitro zapomni ukaze za dejanja, kot sta 'sedi' ali 'prostor', vendar imajo velike težave s pomnjenjem imen posameznih predmetov. Raziskovalci še vedno niso povsem pojasnili genetskega ali okoljskega ozadja, ki nekaterim psom omogoča razumevanje in pomnjenje stotin različnih poimenovanj za igrače.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
