Članek na American Greatness trdi, da je Pete Hegseth, ki ga avtor imenuje »sekretar za vojno«, tarča kampanje blatenja s strani »globoke države«, ki ga želi s pomočjo laži, govoric, propagande in namigov odstraniti s položaja.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Kitajska je obtožila Združene države Amerike, da so izvedle kibernetske napade na nacionalni center za razširjanje časa. Peking trdi, da je ameriška agencija NSA v hekerskem napadu uporabljala pametne telefone za napad na omenjeno institucijo.
Združene države Amerike so sredi naraščajočih napetosti izvedle vojaški napad na Venezuelo, ki vključuje zaprtje zračnega prostora, pomorsko blokado države ter zaplembo plovil in nafte, namenjene na Kubo in v druge države. Po navedbah organizatorjev Mednarodne protifašistične konference za suverenost ljudstev ameriška agresija predstavlja neposreden napad na suverenost države. Napad je ostro obsodila tudi Komunistična partija Grčije (KKE), ki dogajanje označuje za imperialistično intervencijo z namenom prevzema nadzora nad venezuelskimi energetskimi viri.
Washington svojo vojaško operacijo utemeljuje z bojem proti trgovini z drogami, vendar kritiki, vključno s KKE, te navedbe označujejo za prazne izgovore in hinavščino. Po njihovem mnenju so dejanski motivi povezani z geopolitičnim obračunavanjem z Rusijo in Kitajsko ter poskusom strmoglavljenja vlade Nicolása Madura. Razmere v regiji ostajajo izjemno napete, medtem ko mednarodne organizacije opozarjajo na posledice blokade za civilno prebivalstvo, ki se že spopada s hudo humanitarno krizo.
V Nemčiji se je odprla razprava o preusmeritvi sredstev iz socialne države v obrambni sektor. Medtem ko nekateri mediji poročajo o načrtih vlade za preoblikovanje Bundeswehra v najmočnejšo konvencionalno vojsko v Evropi in zmanjševanje socialnih izdatkov, kancler Merz zavrača kritike o 'uničevanju' socialne države. Hkrati statistični podatki kažejo, da se skoraj tretjina prebivalstva sooča s finančnimi težavami pri nepričakovanih stroških.
Združene države Amerike so v zgodnjih jutranjih urah v soboto, 3. januarja 2026, sprožile obsežen vojaški napad na Venezuelo. Po poročanju lokalnih virov so ameriške sile bombardirale več strateških vojaških objektov, vključno z oporiščem Fuerte Tiuna v prestolnici Caracas. Napadi so bili usmerjeni tudi na infrastrukturo v pristanišču La Guaira, kjer so očividci poročali o nizko letečih letalih in aktivaciji protiletalske obrambe. Eksplozije so odjeknile tudi v bližini letališča La Carlota, od koder se je po napadih vil gost dim.
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil izvedbo vojaške operacije in hkrati naznanil, da so ameriške sile zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Napad predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med državama, ki so se stopnjevale od septembra 2025, ko so ZDA začele krepiti svojo prisotnost v Karibskem morju pod pretvezo boja proti trgovini z drogami. Trenutno še ni uradnih podatkov o številu žrtev ali obsegu gmotne škode na venezuelski strani.
Združene države Amerike so izvedle serijo vojaških napadov z bombami in raketami na cilje v Venezueli, kar predstavlja močno stopnjevanje napetosti med državama. Administracija predsednika Donalda Trumpa je operacijo utemeljila z namero, da predsednika Nicolása Madura privede pred sodišče, medtem ko so nekdanji visoki uradniki Bele hiše v izjavah za javnost namignili, da so cilji širši in vključujejo destabilizacijo komunističnega režima na Kubi.
Venezuelska vlada je po napadih sporočila, da ameriškim silam ni uspelo ustrahovati prebivalstva in da so uničile le del načrtovanih ciljev. Notranji minister je državljane pozval k zaupanju v vlado. Mednarodna skupnost se je na dogajanje odzvala s kritiko; Mehika je pod vodstvom predsednice Claudie Sheinbaum Pardo ostro obsodila enostransko vojaško posredovanje in ga označila za neposredno kršitev ustanovne listine Združenih narodov.
Operacija sledi večmesečnemu stopnjevanju pritiska, vključno s prikritimi operacijami Cie in povečano vojaško prisotnostjo v Karibskem morju. Ameriški uradniki so že v preteklosti venezuelske vojaške strukture povezovali s trgovino z mamilu, kar je služilo kot podlaga za trenutno ofenzivo. Analitiki opozarjajo, da bi ti napadi lahko povzročili širšo regionalno nestabilnost, ki bi neposredno vplivala na varnostne razmere v celotni zahodni polobli.
Združene države Amerike so pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa izvedle vojaški zračni napad na tarče v Venezueli, kar predstavlja prvo tovrstno posredovanje na celini v zadnjih treh desetletjih. Operacija je vključevala bombardiranje uradnih vladnih poslopij in vojaških baz v prestolnici Caracas, kjer so odjeknile številne eksplozije. Dogodek je sprožil takojšen mednarodni odziv, pri čemer se je britanski premier Keir Starmer že distanciral od napadov in poudaril, da Združeno kraljestvo pri operaciji ni sodelovalo na nikakršen način.
Napad se je zgodil po mesecih stopnjevanja napetosti med Washingtonom in Caracasom, ko so ameriški uradniki že predhodno napovedovali ostrejše ukrepe proti administraciji Nicolása Madura. Trumpova administracija je operacijo označila za napad na kirurško izbrane cilje, medtem ko venezuelska stran dogajanje opisuje kot imperialistično agresijo in kršitev suverenosti. Britanska vlada namerava v kratkem vzpostaviti stik z Belo hišo, da bi pridobila podrobnejše informacije o dejanskem stanju na terenu in razlogih za nenadno vojaško posredovanje.
Zadeva se dogaja v ZDA in ne vpliva neposredno na življenje v Sloveniji, vendar lahko odraža širše trende v političnem diskurzu.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.