Ameriško ministrstvo za pravosodje je sprožilo preiskavo proti guvernerju Minnesote Timu Walzu in županu Minneapolisa Jacobu Freyu, medtem ko je zavrnilo preiskavo agenta službe ICE, ki je v začetku januarja ubil Renee Good. Namestnik pravosodnega ministra Todd Blanche je pojasnil, da agenta, ki se je branil pred napadom z vozilom, ne bodo preiskovali, namesto tega pa se bodo osredotočili na Walza in Freya zaradi domnevnega spodbujanja h kršenju zakonov. Župan Frey je očitke zavrnil in poudaril, da gre za politični pregon, ki ogroža temeljne svoboščine v Združenih državah Amerike.
Kronologija dogodkov
-
17. jan. 2026 :
Stopnjevanje napetosti v Minneapolisu po smrti Renee Good.
V Minneapolisu so se razmere po usodni ustrelitvi 37-letne Renee Good s strani agenta ICE močno zaostrile, kar je vodilo v nasilne spopade med protestniki in zveznimi organi. Dogodek je sprožil širši politični val odpornosti, k čemur je pozvala tudi nekdanja podpredsednica Kamala Harris, medtem ko je administracija Donalda Trumpa napovedala ostrejše ukrepe.
Istočasno je nekdanji odvetnik Donalda Trumpa, Michael Cohen, javno obtožil urad newyorške generalne tožilke Letitie James in okrožnega tožilca Alvina Bragga prisile. Cohen trdi, da so nanj izvajali nedovoljen pritisk, da bi podal pričanja, ki bi omogočila obsodbo nekdanjega predsednika Trumpa. Po njegovih besedah sta omenjena tožilca zameglila mejo med pravosodjem in politiko, da bi si na račun pregona Trumpa okrepila lasten politični ugled, kar naj bi škodovalo verodostojnosti celotnega pravnega sistema.
Dogajanje je v javnosti sprožilo ostre odzive, med drugim se je odzval glasbenik Bruce Springsteen, ki je med nastopom v New Jerseyju ostro kritiziral administracijo Donalda Trumpa in delovanje agencije ICE. Springsteen je metode zveznih agentov v Minneapolisu primerjal s taktiko gestapa in pesem posvetil pokojni Renee Good. Opozoril je, da so ameriške vrednote in demokracija trenutno na največji preizkušnji v moderni zgodovini, ter pozval državljane k obrambi resnice in vladavine prava.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
