Objavljeno: 31. 12. 2025 13:56
Hrvaška zdravniška zbornica (HLK) in Hrvaško združenje bolnišničnih zdravnikov (HUBOL) sta ostro kritizirala nova navodila ministrstva za zdravje glede dopolnilnega dela zdravstvenih delavcev pri zasebnikih, ki naj bi začela veljati z novim letom. Združenji opozarjata, da dokument, ki je bil poslan ravnateljem bolnišnic, ni pravno zavezujoč in uvaja neenake kriterije za zaposlene v javnem zdravstvu. Po njunem mnenju gre za poskus prelaganja odgovornosti z zdravstvene administracije na vodstva posameznih zdravstvenih zavodov.
Predstavniki zdravnikov izpostavljajo, da bi moralo biti področje dela pri zasebnih ponudnikih urejeno s sistemsko zakonodajo, ne pa z navodili, ki dopuščajo različne interpretacije. Takšna praksa bi po njunih navedbah lahko privedla do samovolje ravnateljev in neenake obravnave zdravnikov glede na bolnišnico, v kateri so zaposleni. Ministrstvo za zdravje pod vodstvom Vilija Beroša se na očitke o pravni praznini navodil še ni podrobneje odzvalo, medtem ko strokovna javnost opozarja na tveganje dodatnega slabljenja javnega zdravstvenega sistema.
"Navodila za dopolnilno delo prinašajo neenake kriterije, zdravstvena administracija pa prelagajo odgovornost."
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Hrvatska liječnička komora | Negativno |
| Hrvatska udruga bolničkih liječnika | Negativno |
| Ministrstvo za zdravje Republike Hrvaške | nevtralno |
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja. Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn. Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando, je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna. Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Več o ocenjevanju virov.
Dogajanje na Hrvaškem je za slovensko javnost pomembno zaradi podobnih strukturnih težav v slovenskem zdravstvu, kjer je vprašanje dela zdravnikov pri zasebnikih (t.i. dvoživkarstvo) ena izmed osrednjih političnih in družbenih tem. Slovenska politika in strokovna javnost pogosto spremljata hrvaške reformne poskuse kot primerjalno prakso pri oblikovanju lastne zakonodaje na področju ločevanja javnega in zasebnega zdravstva.
5. nov 14:06
Nikšićka policija je aretirala M.N. (46) iz Nikšića zaradi suma spolnega nadlegovanja trinajstletne deklice. Aretacija je bila izvedena po nalogu državnega tožilca v Osnovnem državnem tožilstvu v Nikšiću.
1. jan 10:42
Na Hrvaškem so s 1. januarjem stopile v veljavo številne zakonske spremembe, ki pomembno vplivajo na vsakdanje življenje državljanov in delovanje javnega sektorja. Med ključnimi novostmi so t. i. Bačićevi zakoni s področja prostorskega urejanja, gradnje in energetske učinkovitosti, ki so v javnosti in opoziciji sprožili precej polemik. Spremembe prinašajo strožja pravila pri upravljanju večstanovanjskih stavb in energetski prenovi, s čimer želi vlada urediti stanovanjski trg. Na področju pokojninskega sistema je začela veljati novela zakona o pokojninskem zavarovanju, ki ukinja penalizacijo za določene kategorije upokojencev, kar bo neposredno vplivalo na višino njihovih prejemkov. Hkrati so se spremenili kriteriji za dopolnilno delo zdravstvenih delavcev v javnem zdravstvu, kar je del širše reforme sektorja. Novost je tudi uvedba kulturne izkaznice, nekateri državljani pa so z novim letom pridobili pravico do vavčerjev v vrednosti 100 evrov za specifične storitve. Zakonski paket je sabor sprejel ob koncu preteklega leta kljub nasprotovanju opozicijskih strank.
Vili Beroš je uradno postal nevrokirurg v KBC Sestre milosrdnice. Hrvatska liječnička komora (HLK) je ob tem poudarila, da zdravstveni sistem ne sme temeljiti na političnem vplivu in razkrila podrobnosti o njegovi licenci. Izvedena je bila anketa o tem, ali bi se ljudje prepustili Berošu za operacijo možganov.
29. dec 11:57
Zaradi porasta obolenj, podobnih gripi in akutnih respiratornih okužb, so v Univerzitetnem kliničnem centru Niš uvedli prepoved obiskov pacientov na vseh klinikah. Odlok, ki je začel veljati 24. decembra 2025, je bil sprejet na podlagi priporočila Komisije za bolnišnične okužbe s ciljem preprečevanja širjenja okužb med hospitaliziranimi bolniki.
30. dec 20:56
Urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (Uskok) je vložil obtožnico proti nekdanjemu dolgoletnemu županu Reke Vojku Obersnelu in nekdanjemu vrhunskemu vaterpolistu Samirju Baraću. Obersnelu očitajo, da je z zlorabo položaja in pooblastil pri projektu stanovanjske gradnje oškodoval mestni proračun za približno 176.000 evrov. Po navedbah tožilstva so bila javna sredstva porabljena v korist oseb, blizu takratni mestni oblasti, kar naj bi potrdila večletna preiskava finančnih tokov v mestni upravi. Reški odbor Hrvaške demokratične skupnosti (HDZ) je ob tem ostro kritiziral Obersnelovo zapuščino. Predsednik lokalnega odbora Josip Ostrogović je poudaril, da so se v času, ko je nekdanji župan javno govoril o poštenju, v ozadju trošili milijoni evrov javnega denarja. Poleg trenutne obtožnice opozicija opozarja na domnevne nepravilnosti pri gradnji garaže Kantrida, investicijah v ladjo Galeb ter spornih poslih s tržnicami in sortirnico odpadkov. HDZ pričakuje, da bo državno tožilstvo (DORH) v prihodnje obravnavalo še več sumov korupcije iz Obersnelovega mandata.
30. nov 7:55
Hrvaška ministrica za zdravje Irena Hrstić je napovedala uvedbo novih pravil za zdravnike, ki delajo kot zasebniki, ter povezovanje bolnišnic in ambulant. V intervjuju je spregovorila tudi o listah čakanja, sistemu CEZIH in pravilniku o dvojnem delu zdravnikov, ki naj bi začel veljati 1. januarja. Ministrica Hrstić si prizadeva za izboljšanje diagnostike na ravni primarne zdravstvene oskrbe.
| Entiteta | Sentiment |
|---|---|
| Hrvatska liječnička komora | Negativno |
| Hrvatska udruga bolničkih liječnika | Negativno |
| Ministrstvo za zdravje Republike Hrvaške | nevtralno |
Dogajanje na Hrvaškem je za slovensko javnost pomembno zaradi podobnih strukturnih težav v slovenskem zdravstvu, kjer je vprašanje dela zdravnikov pri zasebnikih (t.i. dvoživkarstvo) ena izmed osrednjih političnih in družbenih tem. Slovenska politika in strokovna javnost pogosto spremljata hrvaške reformne poskuse kot primerjalno prakso pri oblikovanju lastne zakonodaje na področju ločevanja javnega in zasebnega zdravstva.