V Minneapolisu izbruhnili spopadi med nasprotniki in zagovorniki strožje migracijske politike

V središču Minneapolisa so v soboto izbruhnili spopadi med protestniki, ki podpirajo povečano prisotnost zveznih agentov urada za priseljevanje in carine (ICE), ter nasprotniki njihovega delovanja. Razmere so se kljub izjemno nizkim januarskim temperaturam zaostrile do te mere, da so državni uradniki napovedali mobilizacijo narodne garde Minnesote za vzpostavitev reda. Demonstracije so odraz globokih političnih razkolov glede vprašanja uveljavljanja zvezne zakonodaje na področju priseljevanja. Medtem ko so nasprotniki agencije ICE izražali nasprotovanje strogim ukrepom in deportacijam, so se podporniki zveznih organov zavzemali za strožji nadzor meja in večjo prisotnost varnostnih sil v mestu. Incident se je sprevrgel v kaotično prizorišče, ki je zahtevalo posredovanje policije in dodatno stopnjevanje pripravljenosti varnostnih sil. Kljub mobilizaciji narodne garde poročila o morebitnih resnih poškodbah ali aretacijah še niso v celoti potrjena, se je pa dogodek vpisal v niz stopnjevanja napetosti v urbanih središčih Združenih držav Amerike.

V Minneapolisu se je v soboto zbralo več sto demonstrantov, ki nasprotujejo ameriški službi za priseljevanje in carine (ICE), ter pregnali manjšo skupino desničarskih aktivistov. Slednji so načrtovali pohod skozi sosesko z visoko koncentracijo priseljencev, kar je povzročilo dodatne napetosti v mestu, ki je že deset dni pretreseno zaradi smrti Renee Good. Aktivistko je pred dobrim tednom dni ubil zvezni agent za priseljevanje. Dogodek odraža stopnjevanje nemirov med zagovorniki pravic priseljencev in desničarskimi skupinami. Protestniki so z množično prisotnostjo preprečili napovedan pohod in prisilili nasprotno stran k umiku, še preden bi prišlo do neposrednih fizičnih spopadov večjega obsega. Policija je bila na prizorišču prisotna, vendar poročil o aretacijah ali resnejših poškodbah za zdaj ni. Napetosti v Minneapolisu ostajajo visoke, saj se skupnosti spopadajo z vprašanji policijskega nasilja in zvezne politike priseljevanja. Incident poudarja globoko polarizacijo v ameriški družbi glede vloge agencije ICE in ravnanja zveznih organov v lokalnih okoljih, zlasti po nedavnih tragičnih dogodkih, ki so vključevali uporabo smrtne sile.

Ameriški predsednik Donald Trump je zagrozil z uporabo zakona o uporu (Insurrection Act), ki bi mu omogočil namestitev vojaških enot v Minneapolisu za zadušitev protestov proti zvezni agenciji ICE. Do zaostritve razmer je prišlo po napadih na agente službe za priseljevanje in carine ter streljanju, v katerem je agent ICE ranil napadalca. Medtem ko demokratska stranka opozarja na nevarnost vojaškega posredovanja, je v pripravljenosti za morebitno namestitev v Minnesoti približno 1500 vojakov. Zvezno sodišče je v petek izdalo odredbo, s katero je omejilo delovanje zveznih agentov in jim prepovedalo vmešavanje v mirne proteste. Odločitev sodnika je sledila Trumpovi izjavi, da uporaba zakona iz leta 1807 trenutno ni neizogibna, vendar grožnja ostaja v zraku kot odgovor na dejanja levičarskih protestnikov. Razmere v mestu ostajajo napete, saj se prebivalci pripravljajo na praznični konec tedna sredi okrepljene prisotnosti varnostnih sil. Dogajanje je neposredna posledica stopnjevanja nasilja, ki se je razširilo po državi po nedavnih smrtnih primerih med zveznimi operacijami. Kritiki predsedniku očitajo, da z retoriko o vojaškem posredovanju dodatno podpihuje razredne in politične napetosti, medtem ko Bela hiša vztraja, da so odločni ukrepi nujni za zaščito zveznih uslužbencev in premoženja pred organiziranimi napadi.