Na Hrvaškem je potekala prva seja komisije za ugotavljanje usode žrtev zločinov, storjenih po drugi svetovni vojni. Predsednik komisije, Ivan Penava, je poudaril, da kultura spomina prispeva k politični zrelosti hrvaške družbe in zagotavlja zadoščenje družinam žrtev.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Hrvaška policija je aretirala 61-letnega državljana Hrvaške in Črne gore zaradi suma, da je leta 1993 v okolici Vodic pri Šibeniku kot pripadnik srbske paravojaške formacije storil vojni zločin nad vojnimi ujetniki.
Hrvaški minister za pravosodje Damir Habijan je sporočil, da je bila v Črni gori aretirana oseba, ki jo bremenijo vojnih zločinov proti civilistom na območju Grubišnega Polja. Mediji poročajo, da gre za Milorada Kovačevića, ki je bil že obsojen za zločine na dubrovniškem območju. Črnogorska policija je potrdila aretacijo 61-letnega M. K., ki ga Hrvaška išče zaradi vojnih zločinov nad vojnimi ujetniki.
Sodišče Bosne in Hercegovine je uradno potrdilo obtožnico proti Mirsadu Šestiću, nekdanjemu poveljniku Armade BiH, ki ga bremenijo vojnih zločinov proti civilnemu prebivalstvu ter ranjencem in bolnikom. Kazniva dejanja naj bi bila storjena leta 1993 na območju občine Žepče med bošnjaško-hrvaškim sporom. Šestić je obtožen kršitev mednarodnega humanitarnega prava v času oboroženih spopadov v osrednji Bosni.
Obtožnica se osredotoča na dejanja zoper hrvaške civile in ujetnike, kar predstavlja nadaljevanje prizadevanj tožilstva za procesuiranje odgovornih za grozodejstva v srednji Bosni. Ta primer je del širšega vala pravosodnih postopkov v regiji, ki so namenjeni razjasnitvi dogodkov iz vojne v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in zagotavljanju pravice za žrtve na vseh straneh konflikta.
Nekdanji hrvaški predsednik Stjepan Mesić, v svojih enaindevetdesetih letih, opozarja na pomembnost poznavanja hrvaške zgodovine in poudarja, da se ne sme pozabiti zločinov iz preteklosti. V intervjujih za različne hrvaške medije je Mesić izrazil zaskrbljenost nad naraščajočim zanikanjem vloge partizanov pri nastanku moderne Hrvaške in opozoril, da mladi zaradi pomanjkljivega zgodovinskega znanja uporabljajo neprimerne pozdrave, kot je "Za dom spremni". Mesić je poudaril, da so partizani omogočili to, kar danes branijo hrvaški branitelji.
Nemška zvezna dežela Hessen je napovedala, da bo vsaj do leta 2026 nadaljevala z organizacijo in podporo spominskih slovesnosti za osebe, ki so bile po drugi svetovni vojni pregnane s svojih domov. Po uradnih podatkih se je v Hessen po koncu vojne zateklo približno milijon pregnancev, kar je močno oblikovalo povojno demografsko in družbeno podobo te dežele. Med tistimi, katerih družine so izkusile tovrstno usodo, je tudi sedanji hessenski notranji minister, kar poudarja osebno in politično težo te tematike v regiji.
Nadaljevanje teh aktivnosti je del širšega prizadevanja deželnih oblasti za ohranjanje zgodovinskega spomina in prenašanje izkušenj na mlajše generacije. Program vključuje različne kulturne dogodke, izobraževalne projekte in uradne komemoracije, ki osvetljujejo izzive integracije in izgube domovine. Oblasti poudarjajo, da spomin na milijon ljudi, ki so si v Hessnu na novo zgradili življenja, ostaja ključen element deželne identitete tudi v prihodnje.
V Srbiji so z nizom manifestacij obeležili Dan premirja v prvi svetovni vojni. Predsednik vlade Đuro Macut je položil venec na Spomenik neznanemu junaku na Avali.
Novica je relevantna za razumevanje zgodovinskih in političnih odnosov v regiji, vendar nima neposrednega vpliva na življenje v Sloveniji.
Spletno mesto apdejt.si je ljubiteljski projekt,
ki se nenehno spreminja in nadgrajuje, zato nam spremljanje analitike veliko pomeni.
O piškotih in zasebnosti
Spletno mesto uporablja piškote za zbiranje anonimiziranih podatkov o obiskanosti, za nekatere nastavitve
in za pravilno delovanje oglaševanja. Podatki nam pomagajo razumeti, kako izboljšati spletno mesto.
Za shranjevanje piškotov je potrebno vaše dovoljenje. Če kliknete Sprejmi,
s tem dovolite uporabo piškotov za nastavitve, analitiko in oglaševanje. Če ne želite piškotov za oglaševanje,
kliknite Spremeni nastavitve in izberite dovoljene kategorije.
Nujno potrebnih piškotov ni mogoče izklopiti. Če ne želite sodelovati v merjenju statistike obiskanosti,
vam priporočamo, da zapustite to stran. Obiščete lahko npr.
arhiv citatov Zlopamtilo.si ali pa
iskalnik sinonimov Kontekst.io
Več informacij o piškotkih, hrambi podatkov in zasebnosti najdete na strani o
zasebnosti. Za razlago o označevanju
verodostojnosti virov preberite vizitko.
Nastavitve piškotkov
Tu lahko vklopite ali izklopite oglaševalske piškote. Nujno potrebnih ni mogoče izklopiti.