Podgorica razpisala javni razpis za subvencioniranje najemnin za leto 2026

Grški kmetijski sindikalist Konstantin Anestidis se je znašel pod preiskavo zaradi suma nezakonitih subvencij v višini več kot 120.000 evrov. Preiskava, ki jo vodi Urad za boj proti organiziranemu kriminalu, je bila sprožena po odkritju neskladij v prijavah za enotno plačilo za 16 kmetijskih zemljišč. Anestidis, znan po svojem delovanju v blokadi Malgara, je bil doslej prepoznan kot predstavnik nezadovoljstva kmetov. Preiskava se osredotoča na domnevno nezakonito finančno podporo, ki jo je prejel.

Črnogorski minister za zdravje Vojislav Šimun je napovedal, da bo država v letošnjem letu nadaljevala s temeljito preobrazbo zdravstvenega sistema, katere cilj je približevanje evropskim standardom. Kot ključne dosežke preteklega leta je izpostavil zagon novega linearnega pospeševalnika na Onkološkem inštitutu v Podgorici, vrednega skoraj 3,9 milijona evrov, ter posodobitev nujne medicinske pomoči in bolnišničnih kapacitet v Baru, Beranah, Nikšiću, Budvi in Risnu. Istočasno se država spopada z zaostreno stanovanjsko krizo, zaradi katere je Združenje najemnikov Črne gore pozvalo k uvedbi začasnega moratorija na izdajo dovoljenj za nove zasebne stanovanjske projekte. Opozorili so, da kljub obsežni gradnji stanovanja postajajo nedostopna za delovno prebivalstvo, saj cene najemnin in nepremičnin rastejo hitreje od dohodkov. Pozivajo k prednostni izvedbi strategije socialnih stanovanj, ki bi zaščitila javni interes. Na področju varovanja okolja pa je Društvo mladih ekologov Nikšić opozorilo na razkorak med sprejetimi politikami in dejanskim stanjem na terenu. Čeprav je bil sprejet lokalni akcijski načrt za biodiverziteto, ki sistemsko ureja varovanje naravnih vrednot, ekologi poudarjajo, da so za učinkovito zaščito narave nujni pregledna uporaba podatkov, vključevanje lokalne skupnosti in preprečevanje nepremišljenih posegov v prostor.

Črna gora je decembra 2025 na medvladni konferenci z Evropsko unijo v Bruslju dosegla pomemben mejnik, saj je začasno zaprla še pet pogajalskih poglavij. Gre za področja prava ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, prostega pretoka kapitala, prava družb, kmetijstva in razvoja podeželja ter ribištva. S tem je država skupno število zaprtih poglavij povečala na dvanajst, kar jo utrjuje na prvem mestu med kandidatkami za vstop v povezavo. Vlada v Podgorici je kot cilj postavila zaprtje vseh preostalih 21 poglavij do konca leta 2026, s polnopravnim članstvom v letu 2028. Evropska komisarka za širitev Marta Kos je ob tem poudarila, da Črna gora še nikoli ni bila bližje cilju, vendar opozorila, da se sedaj začenja ključna faza dejanske implementacije standardov. Kljub napredku pa analize kažejo na potrebo po rekonstrukciji vlade v Podgorici. Da bi država uspešno končala proces integracije, naj bi bilo ključno oblikovanje močne proevropske administracije, ki bi se bila sposobna upreti zunanjim vplivom in iz vlade izločiti protievropske elemente. Strokovne ocene kažejo, da so politična stabilnost in jasna usmeritev v reforme ključni dejavniki za dosego ambicioznega časovnega načrta. Medtem ko so nekatere sosednje države v regiji, denimo Srbija in Bosna in Hercegovina, v preteklem obdobju beležile zastoje ali celo izgubo evropskih sredstev zaradi notranjih sporov, Črna gora z novimi koraki ohranja dinamiko, ki bi lahko privedla do zaključka tehničnih pogajanj do konca leta 2026.