Srbija z novim letom uvedla energetske popuste za ogrevanje za najranljivejše

Hrvaški minister za zunanje in evropske zadeve Gordan Grlić Radman se je v Zagrebu sestal s predstavniki hrvaških družin iz Boke Kotorske v Črni gori, ki si že desetletja prizadevajo za vračilo nacionaliziranega in odtujenega premoženja. Družini Tripković in Dabinović-Kokot sta ministra podrobno seznanili s pravnimi in institucionalnimi težavami, s katerimi se soočata pri poskusih restitucije svojih posesti v katastrskih občinah Dobrota, Kavač in Škaljari. Po navedbah predstavnikov družin je bil velik del njihovega premoženja nacionaliziran že po drugi svetovni vojni, vendar so najhujše izgube utrpeli v obdobju med letoma 1991 in 2000, ko je bilo več kot 90 odstotkov njihovega zemljišča nezakonito prenesenih na tretje osebe. Posebej izstopa primer družine Tripković, ki je v omenjenem obdobju izgubila več kot 500.000 kvadratnih metrov zemljišč, ter primer družine Dabinović-Kokot, katere zgodovinska Kokotova kula v Dobroti je resno ogrožena. Slednja je od leta 1949 zaščitena kot kulturni spomenik, vendar je bila njena integriteta poškodovana zaradi potresa leta 1979 ter kasnejših neustreznih posegov v prostor in kraje gradbenih elementov. Kljub številnim vloženim tožbam in zahtevkom črnogorske državne institucije doslej niso uspele zagotoviti pravne varnosti ali vrnitve lastninskih pravic, zato družine zdaj pričakujejo odločnejše posredovanje hrvaške diplomacije pri črnogorskih oblasteh.

V Črni gori je 1. januarja stopila v veljavo nova uredba, ki uvaja posebno takso na izvoz električne energije, proizvedene v termoelektrarnah na ugalj. Ministrstvo za energetiko je poudarilo, da poskusi za odlog ali oprostitev te obveznosti niso bili uspešni, zato se država zdaj osredotoča na uskladitev nacionalnega sistema trgovanja z emisijami (ETS) z evropskimi standardi. Minister Ćulafić je pojasnil, da bo uvedba takse predstavljala precejšen finančni in operativni izziv za nacionalno energetsko družbo Elektroprivreda Crne Gore (EPCG). Kljub začetnim gospodarskim pritiskom črnogorska vlada načrtuje, da bodo sredstva, zbrana preko Eko sklada, strogo namenska. Celoten izplen iz naslova taks bo namreč preusmerjen v razvoj novih zelenih projektov in prestrukturiranje energetskega sektorja. S tem ukrepom želi država zmanjšati svojo odvisnost od fosilnih goriv in se pripraviti na evropski mehanizem CBAM (mehanizem za ogljično prilagoditev na mejah), ki bo v prihodnje ključno vplival na konkurenčnost balkanskega energetskega trga.

V črnogorski občini Berane je zaradi močnega deževja in premikanja tal prišlo do pretrganja cevovoda na mali hidroelektrarni (mHE) Jelovica 1, kar je povzročilo znatno škodo na cestni infrastrukturi. Incident se je zgodil na odseku ceste Berane–Kolašin v bližini vasi Lubnice, kjer je iztekajoča voda dobesedno izprala podlago pod asfaltno površino. Podjetje Hidroenergija, ki upravlja z objektom, je sporočilo, da so ekipe že na terenu in da bodo sanacijo ceste v celoti financirali sami. Gre za prvi tovrstni incident od izgradnje objekta, podjetje pa se je državljanom opravičilo za onemogočen promet. Okoljevarstveni aktivisti, med njimi Aleksandar Dragićević, so kritični do lastnikov malih hidroelektrarn in trdijo, da so bile cevi v trup ceste vgrajene nezakonito. Dragićević poudarja, da takšni projekti uničujejo naravo in infrastrukturo, hkrati pa zahteva, da lastniki poleg stroškov sanacije plačajo tudi kazni. Ministrstvo za promet je v odzivu na dogodek spomnilo, da so bili v preteklosti že podani predlogi tožilstvu glede projekta Berane–Kolašin, ki je bil sklenjen leta 2016. Nadležni organi bodo po končanih delih opravili inšpekcijski nadzor, preden bo cesta ponovno predana v uporabo.