Najnovejša javnomnenjska raziskava, ki jo je za časnik Delo izvedla agencija Mediana, kaže na opazno polarizacijo slovenskega političnega prostora. Vodilna opozicijska stranka SDS ohranja prvo mesto z 21,3-odstotno podporo, vendar se ji je vladajoče Gibanje Svoboda z 18,3 odstotka glasov močno približalo. Razlika med največjima tekmicama se je tako zmanjšala na vsega tri odstotne točke, kar nakazuje na stabilizacijo podpore največji koalicijski stranki.
Rezultati ankete kažejo, da bi parlamentarni prag v primeru predčasnih volitev prestopilo osem političnih strank, kar bi pomenilo precej razdrobljen zakonodajni organ. Kljub širokemu naboru potencialnih parlamentarnih strank pa se določeni politični subjekti soočajo z resnimi težavami pri ohranjanju volilnega telesa. Podpora se kopiči predvsem pri dveh največjih polih, medtem ko manjše stranke bijejo boj za politično preživetje.
Največji upad podpore sta zabeležila stranka Levica in projekt Vladimirja Prebiliča, Prerod. Levica bi po januarskih podatkih prejela le 2,1 odstotka glasov, kar je pod pragom za vstop v državni zbor, še slabše pa se je odrezal Prerod z 1,5-odstotno podporo. Ta gibanja znotraj volilnega telesa kažejo na to, da se slovenski volivci v obdobju političnih napetosti vse bolj nagibajo k uveljavljenim in večjim političnim opcijam.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
