Predsednik Vučić in vodstvo družbe MOL o morebitnem prevzemu NIS

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v javnem nagovoru 1. januarja pojasnil trenutno stanje pogovorov o morebitnem vstopu madžarske naftne in plinske družbe Mol v lastniško strukturo Naftne industrije Srbije (NIS). Vučić je poudaril, da uradno še ne more potrditi, da je Mol novi partner srbskega naftnega podjetja, saj celotna finančna in pravna konstrukcija posla še ni zaključena. Ta izjava prihaja po dolgotrajnih špekulacijah o prestrukturiranju lastništva v NIS, ki je trenutno v večinski lasti ruskega Gazprom Nefta. Kljub previdnosti pri napovedovanju končnega dogovora je predsednik Vučić razkril, da sta podjetji že tesno sodelovali pri postopkih za pridobitev operativne licence za NIS. To sodelovanje nakazuje na poglobljene strateške vezi med Madžarsko in Srbijo na energetskem področju. Srbska vlada si prizadeva za diverzifikacijo partnerstev in zmanjšanje tveganj, ki jih prinašajo mednarodne sankcije proti ruskim energetskim subjektom, pri čemer bi vstop Mola predstavljal pomemben geopolitični in gospodarski premik v regiji Balkana.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je javno pozval vodstvo ruskega energetskega giganta Gazprom k hitremu dokončanju pogodbe o prodaji večinskega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS) madžarski naftni družbi MOL. Ta poteza je po Vučićevih besedah nujna za zaščito podjetja pred zaostrovanjem mednarodnih sankcij, ki so uperjene proti ruskim podjetjem in posredno ogrožajo stabilnost srbskega energetskega trga. Dogovor o prenosu lastništva med ruskim Gazpromom in madžarskim Molom bi NIS-u omogočil nemoteno poslovanje v okviru evropske energetske infrastrukture, saj bi se s tem podjetje otreslo statusa subjekta pod ruskim nadzorom. Predsednik Vučić je ob tem izpostavil, da je hitra izvedba transakcije ključna za zagotavljanje nemotene oskrbe z derivati in za preprečitev morebitnih zastojev v rafineriji v Pančevu, ki bi se lahko spet pojavili zaradi omejitev pri dobavi surove nafte.

Tožilstvo za organizirani kriminal zahteva tri leta zapora za ministra za kulturo Nikolo Selakovića zaradi zlorabe uradnega položaja in ponarejanja uradnih dokumentov v aferi "Generalštab". Prav tako zahteva dve leti in pol zapora za vršilko dolžnosti sekretarja Ministrstva za kulturo Slavico Jelačo ter zaporno kazen tudi za vršilca dolžnosti direktorja Republiškega zavoda Gorana Vasića. Selaković naj bi po začetku postopka tožilstvo obtoževal, da deluje po nalogu neimenovanih centrov moči. Sojenje je predvideno za 4. februar.