Indonezijska komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je razkrila sume, da je Aizzudin Abdurrahman, predsednik oddelka za gospodarstvo in okolje pri vplivni muslimanski organizaciji Nahdlatul Ulama (PBNU), deloval kot posrednik v korupcijski shemi. Preiskava se osredotoča na nepravilnosti pri določanju kvot in organizaciji romanj v Meko, znanih kot hadž, ki so potekala pod okriljem ministrstva za verske zadeve v letih 2023 in 2024.
Kronologija dogodkov
-
24. jul. 2025 :
Zakonodajne spremembe glede moči protikorupcijske komisije.
Predsednik parlamentarnega odbora za pravosodje Habiburokhman je zavrnil očitke, da novi kazenski zakonik slabi moč KPK. Poudaril je, da bodo določila v RKUHAP dejansko okrepila delovanje preiskovalnih organov, kljub zaskrbljenosti javnosti.
Preiskovalci trdijo, da razpolagajo z dokazi o denarnih tokovih, ki naj bi končali pri Abdurrahmanu. Slednji naj bi bil ključna vez pri sumljivih dogovorih glede prerazporeditve kvot za romarje, kar je povzročilo precejšnje finančno in organizacijsko škodo državi ter vernikom. KPK poudarja, da je primer del širših prizadevanj za izkoreninjenje sistemske korupcije v verskih institucijah.
Ugotovitve komisije prihajajo v času, ko se v državi krešejo mnenja o neodvisnosti in moči KPK. Čeprav so nekatere zakonodajne spremembe sprožile strahove pred oslabitvijo protikorupcijskih organov, trenutni postopki kažejo na nadaljevanje preiskav proti visokim predstavnikom civilne družbe in državne uprave.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogodek ima omejen neposreden vpliv na Slovenijo, saj gre za notranjepolitično in korupcijsko afero v oddaljeni državi. Kljub temu je primer zanimiv z vidika mednarodnih prizadevanj za boj proti korupciji in stabilnosti v Indoneziji, ki je pomembna trgovinska partnerica EU.
Spremljanje integritete verskih organizacij in njihovega vpliva na državne finance je relevantno za slovenske organe, ki se ukvarjajo s preprečevanjem pranja denarja in nadzorom nad nevladnimi organizacijami v okviru mednarodnih standardov.
