Predsedstvo DNP razpravljalo o morebitnem izstopu iz črnogorske oblasti

V Danilovgradu se razmere po obsežnih poplavah počasi stabilizirajo, saj je vodostaj reke Zete čez noč upadel za približno pol metra. Prekinitev padavin je omogočila ponovno odprtje ključnih prometnih povezav, vključno z magistralno cesto Danilovgrad–Nikšić, bulevarjem proti Podgorici in mostom Radovana Pavićevića. Kljub izboljšanju stanja ostajajo številne lokalne poti, kot so odseki Glava Zete–Mijokusovići in Sekulići–Ždrebaonik, še vedno neprevozne. Lokalne oblasti so sporočile, da je voda vdrla v približno 30 objektov, zaradi česar je bilo evakuiranih 15 oseb, medtem ko so se številni prebivalci s pomočjo reševalnih služb znašli sami. Predsednik občine Aleksandar Grgurović je poudaril, da je škoda minimalizirana, občina pa načrtuje zračno snemanje poplavljenih območij za pripravo dolgoročnih načrtov odvodnjavanja. Civilna zaščita je pripravljena pomagati s črpalkami za vodo takoj, ko se bo nivo vode dovolj znižal za varno posredovanje. Čeprav občina sprva ni prosila za državno pomoč, saj so lokalne službe obvladovale situacijo, bo v kratkem odprt poseben račun za finančno pomoč vlade in energetskega podjetja EPCG. Hidroelektrarna Perućica je med poplavnim valom delovala s polno zmogljivostjo, kar je prav tako vplivalo na upravljanje z vodotoki v regiji. Oblasti prebivalce pozivajo k previdnosti, saj sanacija posledic šele prihaja na vrsto.

Višje sodišče v Podgorici je 5. januarja 2026 sprva odpravilo pripor nekdanjemu uslužbencu Agencije za nacionalno varnost (ANB) Petru Lazoviću ter Nikši Peroviću in Radovanu Pantoviću. Odločitev je temeljila na zakonskem določilu, po katerem obtoženci ne smejo biti v priporu dlje kot tri leta, če v tem času ni bila izrečena pravnomočna sodba. Kljub temu so se vsi trije vrnili za zapahe le nekaj ur kasneje, saj je Specialno državno tožilstvo (SDT) vložilo nove predloge za pripor v drugih kazenskih zadevah, ki tečejo proti njim. Sodni senat je po zaslišanju obtožencev ugodil predlogu tožilstva in ponovno odredil pripor zaradi nevarnosti pobega, vplivanja na priče in ponovitve kaznivih dejanj. Petar Lazović se sooča z obsežnimi obtožbami, ki ga povezujejo z organiziranim kriminalom in t. i. kavaškim klanom. Zadnja obtožnica SDT ga poleg domnevnih vodij kriminalnih združb, kot sta Radoje Zvicer in Slobodan Kašćelan, bremeni vpletenosti v mednarodno trgovino z drogami in zlorabo uradnega položaja. Primer Lazović velja za enega najpomembnejših procesov v Črni gori, saj razkriva domnevne povezave med varnostnimi strukturami in podzemljem. Čeprav so obrambni odvetniki opozarjali na procesne nepravilnosti in prekoračitev rokov, je sodišče ocenilo, da teža kaznivih dejanj v novih postopkih opravičuje nadaljnje omejevanje svobode.

Srbski predsednik vlade Đuro Macut je napovedal, da bo srbska država izkoristila morebitno priložnost za povečanje svojega lastniškega deleža v Naftni industriji Srbije (NIS). Po Macutovih besedah bi s tem korakom država pridobila večjo nadzorno moč nad podjetjem, ki velja za enega ključnih energetskih subjektov v državi. Premier je poudaril, da bo končna odločitev odvisna od prihodnjega razvoja dogodkov in analize stanja. Ob tem je predsednik vlade potrdil, da so v Srbijo pred nekaj dnevi prispeli predstavniki madžarske energetske družbe MOL, ki so že začeli s podrobno analizo poslovanja NIS-a. Macut je izrazil pričakovanje, da bodo te dejavnosti v bližnji prihodnosti prinesle pozitivne rezultate za srbsko energetiko. Napovedi o krepitvi državnega vpliva prihajajo v času, ko se regija spopada s spremenjenimi strateškimi okoliščinami na trgu energentov. Srbija si s temi premiki prizadeva zagotoviti večjo energetsko stabilnost in zmanjšati odvisnost od zunanjih dejavnikov. Morebitno povečanje deleža bi pomenilo spremembo v lastniški strukturi, v kateri ima trenutno pomembno vlogo ruski Gazprom Neft. Vlada bo situacijo podrobno spremljala, preden sprejme končne zaveze o dokupu delnic.