Hrvaško vrhovno sodišče potrdilo pravico Mira Bulja do kritike Stjepana Mesića

Srbsko narodno vijeće (SNV) je v Zagrebu pripravilo tradicionalni božični sprejem ob praznovanju božiča po julijanskem koledarju, ki so se ga udeležili visoki predstavniki hrvaške države. Podpredsednik vlade Davor Božinović je ob tej priložnosti poudaril, da je Hrvaška domovina vseh svojih državljanov in da v njej ni prostora za delitve na prvo- in drugorazredne državljane. Kljub prazničnemu vzdušju v regiji pa v sosednji Bosni in Hercegovini buri duhove ravnanje Miroslava Vujčića, uslužbenca ministrstva za zunanje zadeve BiH. Vujčić, ki je bil na volitvah leta 2022 kandidat stranke Demokratska fronta (DF) Željka Komšića, se je znašel pod plazom kritik zaradi javnega zanikanja vojnih zločinov, storjenih nad hrvaškimi ujetniki in civili v Križančevem Selu. Incident v BiH izpostavlja globoke rane in nerešena vprašanja iz preteklosti, saj so bila na telesih žrtev v Križančevem Selu dokumentirana huda mučenja in poškodbe z ostrimi ter tupimi predmeti. Medtem ko hrvaški državni vrh v Zagrebu s simbolnimi gestami, kot je lomljenje božičnega kruha (česnice), krepi vezi s srbsko manjšino, dogajanje v Sarajevu opozarja na zapletene medetnične odnose v regiji. Vujčićevo javno zanikanje dokumentiranih grozodejstev sproža vprašanja o njegovi nadaljnji vlogi v diplomatski službi BiH in odgovornosti za širjenje retorike, ki spodkopava procese sprave v post-konfliktni družbi.

V srednji Bosni so se spomnili obletnice poboja hrvaških civilov v naselju Buhine Kuće, kjer so pripadniki Armade BiH leta 1994 brez sojenja in krivde umorili civiliste, med njimi tudi Ankico in Danijela Grbavca. Dogodek ostaja boleča točka v zgodovini regije, saj hrvaški mediji opozarjajo na selektivno obravnavo vojnih zločinov in pomanjkanje pravne razsodbe za neposredne storilce teh dejanj. Istočasno je v Srbiji izbruhnil škandal zaradi božične oddaje na televiziji Informer, v kateri so ob prisotnosti visokih državnih uradnikov, vključno z Ano Brnabić, gostili Dragana Ašanina. Ašanin je bil leta 1992 obsojen zaradi umora Jasmine Đorđević, ki jo je ustrelil po končani zvezi. Prisotnost obsojenega morilca in vojnega zločinca Vojislava Šešlja v javnem programu je sprožila ostre odzive v celotni regiji, saj kritiki poudarjajo nedopustnost normalizacije nasilja v medijskem prostoru. Ti dogodki odražajo širše varnostne in politične napetosti na Balkanu, ki jih dodatno stopnjujejo obračuni med kriminalnimi klani in revizionizem zgodovine. Medtem ko se družba trudi soočiti s preteklostjo, tovrstni incidenti poglabljajo nezaupanje v državne institucije in varnostni sektor, kar je razvidno tudi iz nedavnih umorov povezanih s kriminalnim podzemljem v Črni gori in Španiji.

Prebivalci naselja Buhine Kuće v osrednji Bosni so obeležili 32 let od pokola, v katerem je bilo ubitih 36 hrvaških civilistov in vojakov. Kljub pretečenim desetletjem neposredni storilci in njihovi poveljniki še vedno niso bili procesuirani pred sodiščem. Urad predsednice Federacije Bosne in Hercegovine Lidije Bradara je ob tej priložnosti izpostavil, da gre za enega najhujših vojnih zločinov na tem območju, ki še vedno nima sodnega epiloga. Dogodek ostaja globoko zarezan v spomin lokalne skupnosti, saj so med žrtvami tudi otroci, ki so umrli v objemu staršev. Svojci ubitih in predstavniki hrvaških združenj v Bosni in Hercegovini opozarjajo na selektivno pravičnost in zahtevajo, da pravosodni organi končno prevzamejo odgovornost za pregon odgovornih. Prizadevanja za procesuiranje zločinov v Buhinih Kućah so ključna za spravo v regiji, vendar procesi na ravni državnega tožilstva po navedbah lokalnih oblasti stagnirajo. Spominska slovesnost je bila priložnost za ponovni poziv k mednarodnemu in domačemu pritisku na pravosodne institucije. Kot so poudarili govorniki, nekaznovanost tovrstnih dejanj otežuje stabilnost in sobivanje v večetnični Bosni in Hercegovini, kjer vprašanja vojnih zločinov še vedno močno obremenjujejo politično in družbeno ozračje.