V drugem mandatu ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je v javnosti uveljavil termin "sanewashing", ki označuje prakso osrednjih medijev in pravosodnih institucij pri normalizaciji predsednikovih radikalnih odločitev. Profesorica prava Erin M. Carr v svoji analizi opozarja, da Vrhovno sodišče ZDA pod vodstvom Johna Robertsa igra ključno vlogo pri tej normalizaciji, saj predsednikovim pravno vprašljivim izvršilnim ukazom prek t. i. nujnih postopkov podeljuje pravno legitimnost.
Ena ključnih pravnih bitk, ki bo zaznamovala leto 2026, se nanaša na legality Trumpove razglasitve izrednih razmer za uvedbo obsežnih carin brez odobritve kongresa. Če bi sodišče razsodilo proti predsedniku, bi morala vlada podjetjem, kot so Costco, Ray-Ban in Revlon, vrniti več kot 100 milijard dolarjev že pobranih sredstev. Hkrati poročila Ministrstva za pravosodje razkrivajo drastičen upad pregona finančnega kriminala in tuje korupcije, saj se sredstva preusmerjajo v nadzor meja, medtem ko Trump zagovarja zamrznitev preiskav tujih podkupnin v imenu konkurenčnosti ameriških podjetij.
Viri imajo različne politične orientacije in preference, prav tako tipe poročanja.
Vsak vir lahko poroča na več različnih načinov (objavljanje novic, intervjuji, itn.
Ni nujno, da so viri vedno zanesljivi. Če je vir kdaj v preteklosti širil dezinformacije ali propagando,
je to navedeno, vendar to ne pomeni samodejno, da je ta novica lažna.
Prav tako ni nujno, da so viri z določeno politično orientacijo vedno pristranski v poročanju.
Število kvadratkov prikazuje, koliko virov v tej novici ima določeno značilnost.
Zakaj je novica relevantna za Slovenijo
Dogajanje v ZDA ima pomemben vpliv na slovensko zunanjo politiko in gospodarstvo. Morebitna potrditev visokih carin na Vrhovnem sodišču ZDA bi lahko sprožila globalno trgovinsko vojno, kar bi neposredno prizadelo slovenska izvozna podjetja, ki so del globalnih dobavnih verig.
Sprememba prioritet ameriškega ministrstva za pravosodje glede pregona korupcije v tujini prav tako spreminja pravila igre za mednarodno poslovanje, kjer Slovenija sledi standardom OECD in EU, kar lahko povzroči regulativni razkorak med atlantskima partnericama.
